K predlogu je sprejel več dopolnil koalicije, s katerimi je med drugim rok za oklic neznanim dedičem določil na šest mesecev, ne pa tudi dopolnil, ki so jih vložili v poslanskih skupinah SDS-a in SD-ja, da bi nepremičnine brez dedičev lahko prešle v last občin.
Glavni cilj novele Zakona o dedovanju je pospešitev zapuščinskih postopkov z neznanimi dediči, je v predstavitvi poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Posledično se skrajšuje rok za oklic v postopku neznanih dedičev, objava oklica v uradnem listu oziroma na drug primeren način pa se nadomešča z objavo na spletni strani sodišča in oglasni deski sodišča, je poudarila.
Ministrica je spomnila, da je bilo z namenom čim učinkovitejše pospešitve postopkov prvotno predlagano skrajšanje roka za oklic neznanim dedičem z enega leta na tri mesece, po pripombah zakonodajnopravne službe pa so predlagali, da se rok z enega leta skrajša na šest mesecev. To dopolnilo je odbor tudi potrdil.
V osnutku zakonskega predloga, ki je šel v medresorsko usklajevanje, je ministrstvo za pravosodje prvotno predvidelo tudi rešitev, po kateri bi nepremičnine brez dedičev, ki ležijo na območju stavbnih zemljišč, lahko postale last občin. A v končnem predlogu te rešitve ni več. Kot je danes pojasnila Katič, je vlada po prejemu vseh relevantnih mnenj ocenila, da je veljavna ureditev ustrezna in hkrati zagotavlja najpreglednejše in najučinkovitejšo upravljanje tega premoženja.
>> Več: Odbor DZ-ja za pravosodje prižgal zeleno luč predlogu novele zakona o dedovanju
