Odbor je ministrstvu za delo predlagal tudi, da preuči možnosti za ureditev sistemskega razvoja slovenskega znakovnega jezika.
Po predlogu zakona je gluhoslepota opredeljena kot samostojna invalidnost, ki pomeni hkratno okvaro vida in sluha, da se okvarjeni čuti ne morejo medsebojno nadomeščati. Predlog med drugim opredeljuje pravico do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih ter osebam z gluhoslepoto zagotavlja pravice do rabe jezika in izražanja, do individualne podpore in pomoči pri komunikaciji.
Gluhoslepim podeljuje tudi pravico do tolmača pred javnimi institucijami, ki morajo tolmača zagotoviti po uradni dolžnosti. Pravico do tolmača po lastni presoji pa lahko oseba z gluhoslepoto uveljavlja v obsegu 480 ur na leto, šolajoča oseba z gluhoslepoto pa v obsegu 720 ur na leto. O tej pravici presoja center za socialno delo (CSD), delo tolmača po lastni presoji pa bi oseba plačala z vavčerjem, ki ga izda CSD.
Predlog predvideva tudi brezplačno učenje jezika gluhoslepih za osebne asistente oseb z gluhoslepoto in ustanovitev sveta za jezik gluhoslepih, ki ga imenuje vlada. Pravice iz tega zakona, ki naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2026, in zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika se izključujejo.
>> Več: Odbor DZ-ja soglasno potrdil predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih
