Obtožnica zoper Jušića. Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva je vložil obtožnico zoper nekdanjega generalnega direktorja Policije Senada Jušića. Očita mu kaznivo dejanje napeljevanja k sprejemanju koristi za nezakonito posredovanje. Obtožnica še ni pravnomočna. Vložitev obtožnice je sledila sodni preiskavi, za katero je tožilstvo zahtevo vložilo julija 2025, začela pa se je oktobra istega leta. Kot so poročali mediji, naj bi obtožnica vsebovala enake očitke, kot jih je v kazenski ovadbi zoper Jušića navedla državna tožilka Mateja Gončin, pri čemer je tožilstvo spremenilo pravno opredelitev očitanega kaznivega dejanja. Ocenilo je namreč, da ravnanja Jušića ni mogoče opredeliti kot poskus zlorabe uradnega položaja, kot je menila ovaditeljica, temveč da obstajajo razlogi za sum kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Po oceni tožilstva gre tako za sume korupcijskega kaznivega dejanja.
Izziv upravnega sodstva. Na Ministrstvu za pravosodje so se odzvali na Pregled stanja na področju pravosodja 2026 (EU Justice Scoreboard), ki ga je objavila Evropska komisija. Navedli so, da pregled izpostavlja tudi področja, na katerih ostaja prostor za nadaljnje izboljšave slovenskega sodstva. Ta se nanašajo predvsem na trajanje postopkov v upravnih sporih, kjer se Slovenija uvršča v spodnjo polovico držav članic Evropske unije. Po navedbah ministrstva največji izziv za Slovenijo ostaja trajanje postopkov v upravnih sporih na prvi stopnji.
Zapriseglo 13 sodnic in 1 sodnik. Pred predsednikom Državnega zbora Zoranom Stevanovićem je zapriseglo 13 novih sodnic in en nov sodnik. Na mesta okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani so zaprisegli mag. Boštjan Savšek, Tina Babnik, Maja Brajnik, Tajda Jernejčič, Lara Martinšek, Mateja Resnik Strozak in Eva Zakrajšek. Kot nove sodnice so zaprisegle tudi Nina Krajnc in Katarina Verdnik, obe na mesti okrožnih sodnic na Okrožnem sodišču v Celju, Metka Unterlechner na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru ter Mateja Muženič na mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kopru. Zaprisegle so še Ana Kosi Hederih na mesto okrožne sodnice na Delovnem sodišču v Mariboru ter Mateja Hren in Tina Šnajder, obe na mesti okrožnih sodnic na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Referendum v Ljubljani. Z Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo so sporočili, da je Mestna občina Ljubljana 9. junija 2026 razpisala naknadni referendum o 4. členu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, o tako imenovanem parkirnem odloku. Za dan, od katerega tečejo roki za referendumska opravila, je bil določen 11. junij 2026, referendum pa bo potekal 12. julija 2026. V skladu s 23. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) je ministrstvo objavilo število volilnih upravičencev v Mestni občini Ljubljana, ki znaša 227.376.
Pogačnik neuspešen. Senat Vrhovnega sodišča je s tremi glasovi proti dvema zavrnil tožbo Marjana Pogačnika zoper odločbo Sodnega sveta, s katero ga je ta razrešil s funkcije predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Presodil je, da je odločba Sodnega sveta pravilna in zakonita. V sporočilu za javnost so povzeli stališče Sodnega sveta, da je načelo zakonitega sodnika za neodvisnost in nepristranskost sodišč tako temeljnega pomena, da njegovih kršitev, zlasti če se ponavljajo v različnih oblikah in na različnih pravnih področjih, ni mogoče dopuščati ne glede na razloge zanje. Ker je bilo v treh zadevah ugotovljeno, da je zaradi tožnikove razlage določb o dodeljevanju zadev prišlo do kršitve načela zakonitega sodnika, ki predstavlja eno od ustavnih jamstev poštenega sodnega postopka in ključen element zaupanja javnosti v sodstvo, je Sodni svet ocenil, da je Pogačnik izgubil zaupanje, potrebno za opravljanje funkcije predsednika sodišča.
Sindikati na Ustavno sodišče. Sindikati so na Ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa Državnega zbora o nedopustnosti referenduma o uveljavitvi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). V reprezentativnih sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna le v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča ZIURS vsebuje tudi določbe, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. »Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike, ko spreminja zakone. Omejen je, seveda, z načelom pravne države, da morajo biti te spremembe jasne in določljive, omejen pa je seveda tudi s pravico do referenduma na način, da ne združuje tistega, kar ni združljivo,« je dejal Ščernjavič.
Balažic odstopil. Milan Balažic je odstopil z mesta župana Občine Moravče. Kot so sporočili z občine, je odstopno izjavo podal zaradi »okoliščin, povezanih s kazenskim postopkom, ki teče zoper njega«. Z odstopom so nastopili pravni učinki predčasnega prenehanja županskega mandata. Do nastopa mandata novoizvoljenega župana bo funkcijo opravljal podžupan Janez Vidic. Balažic, ki je trenutno v priporu, je sicer osumljen dveh kaznivih dejanj sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dveh kaznivih dejanj jemanja podkupnine in šestih kaznivih dejanj sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje.
Zahteva za presojo ustavnosti Šutarjevega zakona. Vrhovno sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ker ocenjuje, da je navedena določba v neskladju z 2. členom in prvim odstavkom 28. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Po oceni Vrhovnega sodišča določba predstavlja anomalijo v pravnem redu, saj pri tatvini ne vzpostavlja jasne ločnice med kaznivim dejanjem in prekrškom. S tem nastaja nevzdržen oziroma absurden položaj, v katerem je za težje dejanje, opredeljeno kot prekršek, predpisana globa, za blažje, opredeljeno kot kaznivo dejanje, pa je mogoče izreči celo zaporno kazen.
Državni organi servisirajo Jankovića namesto varovanja zakonitosti. Mediji so poročali, da je organizacija Alpe Adria Green 21. maja 2026 vložila tožbo zoper integralno gradbeno dovoljenje za projekt prenove Plečnikovih tržnic. V organizaciji menijo, da je bil postopek voden v nasprotju z načeli zakonitosti, transparentnosti in varstva javnega interesa. »V zadnjih letih smo bili priča vzorcu ravnanja, v katerem so državni organi pri nekaterih velikih projektih Mestne občine Ljubljana prepogosto delovali kot servis investitorja namesto kot neodvisni varuhi zakonitosti. Projekt podzemne garažne hiše pod Plečnikovimi tržnicami je po našem mnenju eden najbolj problematičnih primerov takšne prakse,« so poudarili v organizaciji Alpe Adria Green.
Vir: Pravna praksa, št. 25, 2026