Hišna preiskava zaradi »kupovanja poslanca«. Pri nekdanjem predsedniku uprave družbe DARS d.d., in članu stranke Gibanje Svoboda Andreju Ribiču je potekala hišna preiskava. Šlo je za preiskavo suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja in »kupovanja poslanskih glasov« pri poslancih stranke Resni.ca, o čemer sta po parlamentarnih volitvah javno spregovorila predsednik državnega zbora in predsednik Resni.ce Zoran Stevanović ter vodja poslanske skupine Katja Kokot. Resni.ca je zaradi tega Ribiča tudi kazensko ovadila. Ribič, ki je tudi predsednik Kajakaške zveze Slovenije, naj bi po navedbah Resni.ce v času sestavljanja sedanje vlade na poslanca Aleksandra Štorka skušal vplivati prek predsednika Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušana Konde. Tako Ribič kot Konda sta očitke zanikala.
Mednarodna hudodelska združba. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za preiskavo zoper devet ljudi, ki jih sumi sodelovanja v mednarodni hudodelski združbi, povezani s trgovino z orožjem in prepovedanimi drogami. Združba naj bi delovala v Sloveniji, Bosni in Hercegovini (BiH) ter drugod v Evropski uniji. Orožje naj bi iz BiH tihotapili v Slovenijo, del poslov pa poravnali s kokainom, ki je potoval v nasprotni smeri. Najpomembnejšo vlogo naj bi imela Dino Muzaferović - Cezar in Dejan Torić. Vsak naj bi vodil svojo kriminalno združbo, ki naj bi med seboj tesno sodelovali.
Zavrnjen predlog za začasno zadržanje. Ustavno sodišče je s sklepom v zadevi U-I-145/26 zavrnilo predlog skupine poslancev državnega zbora iz strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati (SD) in Levica, naj se do njegove končne odločitve zadrži izvrševanje 1. člena novele M Zakona o lokalnih volitvah (ZLV), ki je črtal četrti odstavek 5. člena ZLV. Ta je določal, da imajo pravico voliti člana občinskega sveta tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ti tujci tako na lokalnih volitvah 15. novembra 2026 ne bodo imeli pravice voliti.
Spremembe dolgotrajne oskrbe. Vlada je potrdila predlog (EPA 0247-X) Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (ZZUUIDO) in ga vložila v zakonodajni postopek. ZZUUIDO naj bi prinesel vrsto začasnih ukrepov za učinkovitejše delovanje sistema dolgotrajne oskrbe, manj administrativnih obremenitev in večjo prožnost pri zagotavljanju storitev uporabnikom. Med drugim začasno izenačuje plačila za določene oskrbovance institucionalnega varstva z načinom plačila, ki velja za uporabnike dolgotrajne oskrbe v instituciji. Ukrep bo veljal od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe, če bo ta izdana prej. Za upravičene oskrbovance je predviden tudi enkratni poračun za obdobje od vključitve v institucionalno varstvo do 30. septembra 2026. Za zaposlene v sistemu dolgotrajne oskrbe in pri pomoči družini na domu pa se uvaja začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno.
Pripor za Martina Aliča. Osumljenega Martina Aliča, ki je dva dni pred tem policistu vzel pištolo, ga ustrelil in pobegnil s policijskim vozilom, so zaradi suma storitve kaznivih dejanj poskusa umora, preprečitve uradnega dejanja in odvzema vozila privedli pred preiskovalnega sodnika. Ta je zanj odredil pripor. Incident se je zgodil po tem, ko so policisti v petek, 11. septembra 2026, dopoldne na gorenjski avtocesti pri izvozu Šmartno ustavili 21-letnega voznika, ki je pred tem na ljubljanski obvoznici povzročil prometno nesrečo in se odpeljal s kraja. Alič je med postopkom policistu odvzel službeno pištolo, ga z njo ustrelil in se s policijskim vozilom odpeljal proti Gorenjski. Policisti so ga izsledili na območju Lesc, mu sledili in ga nato prijeli na območju Radovljice.
Izločeni dokazi v zadevi Škaljarski klan. Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, da so bili ključni dokazi zoper domnevne morilce Satka Zovka pridobljeni nezakonito. Iz sodnega spisa naj bi bili tako dokončno izločeni tako rekoč vsi pomembnejši dokazi. »Tajno opazovanje je bilo nezakonito zato, ker so policisti izhajali iz predpostavke, da je drugoobdolženi Jaka Bergant postavil GPS-napravo. Pri pričetku tajnega opazovanja pa so po oceni obrambe policisti že vedeli, da ne gre za isto osebo, pa so po naši oceni zaradi zanimivosti prvoobdolženega še vedno spremljali drugoobdolženega,« je že avgusta 2025 povedal pooblaščenec Dina Muzaferovića, odvetnik Miloš Zarić. Prav pri sledenju Bergantu so kriminalisti odkrili, kje se skrivata Muzaferović in Roland Cretu. Trojico je policija prijela le šest dni po zločinu.
Toninu odvzeli imuniteto. Evropski parlament (EP) je zavrnil predlog pristojnega odbora za pravne zadeve, naj evropskemu poslancu iz Slovenije Mateju Toninu iz stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) in Evropske ljudske stranke (EPP) ne odvzame poslanske imunitete. Predlog so podprli 304 poslanci, proti pa jih je glasovalo 306. EP je tako odločil, da se Toninu poslanska imuniteta odvzame. Zahtevo za odvzem Toninove poslanske imunitete je EP poslalo SDT v zvezi z obtožnim predlogom zoper štiri sedanje in nekdanje člane Komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Obtožni predlog se nanaša na nenapovedani nadzor članov KNOVS, ki so novembra 2023 na Policiji med drugim preverjali, ali je ta prisluškovala nekaterim akterjem iz afere Dars. O ugotovitvah nadzora naj bi nato obveščali strankarske kolege.
SDT vztraja pri pregonu v zadevi Škaljarski klan. Kljub izločitvi pomembnejšega dela dokazov je SDT sporočilo, da bo vztrajalo pri pregonu obtoženih za umor Satka Zovka. Zoper odločitev o izločitvi bodo vložili tudi izredna pravna sredstva, je potrdil vodja SDT Ivan Pridigar.
Zdravljenje redkih bolezni. Vlada je potrdila predlog (EPA 0258-X) Zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni (ZJSNZRB) in ga vložila v zakonodajni postopek. ZJSNZRB naj bi otrokom z najtežjimi redkimi boleznimi omogočil hitrejši dostop do zdravljenja v tujini, tudi kadar takšno zdravljenje še ni vključeno v redno financiranje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Sklad bo namenjen otrokom do 18. leta z življenjsko ogrožajočo ali kronično izčrpavajočo redko boleznijo, pri kateri so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, obstaja pa strokovno utemeljena možnost naprednega zdravljenja. Poudarjam, ne vzpostavljamo avtomatične pravice do kateregakoli zdravljenja kjerkoli na svetu, vzpostavljamo pa jasno pravico do hitre, neodvisne, strokovne presoje ter do financiranja, kadar so izpolnjeni zakonski in strokovni pogoji,« je pojasnil minister za zdravje Tadej Ostrc. Temeljna strokovna podlaga bo še vedno mnenje konzilija slovenskega izvajalca terciarne ravni.
Vir: Pravna praksa, št. 35-36, 2026
Pogovor z LEXI
