Zavlačevanje sojenja Makarovičevi. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani bi se moralo nadaljevati sojenje o tožbi novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine proti umetnici Svetlani Makarovič zaradi njene žaljive pesmi Utrip leta 2022, vendar je bil narok zaradi bolezni Makarovičeve znova odpovedan. Njen odvetnik David Sluga je potrdil, da je bil narok tudi tokrat preklican zaradi toženkine bolezni, in ocenil, da bo tožbeni zahtevek neuspešen. »Če ne pred domačimi sodišči, pa pred Evropskim sodiščem za človekove pravice,« je dodal. Dr. Možina pa je na enem od družbenih omrežij zapisal, da je bilo sojenje Makarovičevi zaradi njene bolezni znova »tik pred zdajci odpovedano«.
Predlog demografskega sklada. Na Ministrstvu za finance so v javno obravnavo predložili predlog (EVA 2026-1611-0061) Zakona o Nacionalnem demografskem skladu (ZNDS). Med njegovimi glavnimi rešitvami so: (1) Sklad bo lahko pridobival naložbe, sklepal pravne posle, razpolagal z naložbami zaradi izpolnjevanja obveznosti, uresničeval upravljavske in premoženjske pravice ter upravljal tveganja, povezana s premoženjem. (2) Sredstva sklada se bodo nalagala izključno v korist sofinanciranja obveznega pokojninskega zavarovanja, politike skrbi za starejše in ukrepov družinske politike, pri čemer bodo naložbe razpršene in usklajene z dospelostjo pričakovanih prihodnjih obveznosti. (3) Sklad bo kot delničar oziroma družbenik uresničeval glasovalne pravice na skupščinah, skrbel za pravno varstvo ter spodbujal dobro korporativno upravljanje in ustrezne sisteme nagrajevanja v družbah, v katerih ima kapitalsko naložbo.
KPK preiskuje Jankovića. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je potrdila, da je zoper župana Mestne občine Ljubljana (MOL) Zorana Jankovića uvedla preiskavo zaradi suma kršitve integritete v povezavi z njegovim oziroma sodelovanjem MOL z Odvetniško družbo Čeferin in partnerji. Po navedbah medijev je prijavitelja zmotilo, da MOL sodeluje z omenjeno odvetniško družbo, medtem ko je eden od njenih partnerjev in solastnikov Janez Koščak, ki je Jankovića zastopal tudi v njegovih kazenskih zadevah. KPK je preiskavo uvedla februarja 2026.
Pobuda zaradi umika odloka. Predstavniki Civilne iniciative za Ljubljano in nekateri mestni svetniki so na Ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Mestnega sveta MOL, s katerim je bil iz postopka umaknjen odlok o spremembah prometne in parkirne ureditve. Mestni svet je sklep sprejel na izredni seji 1. junija 2026. Pobudo sta na novinarski konferenci predstavila Klemen Fajs iz Civilne iniciative za Ljubljano in Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic (PIC). Z njo nasprotujejo ravnanju župana MOL Zorana Jankovića, ki je po njihovem mnenju z umikom odloka skušal preprečiti odločanje občanov na referendumu.
Sojenje zaradi uničevanja železniške infrastrukture. Na Okrožnem sodišču v Novi Gorici se je s predobravnavnim narokom začelo sojenje Urbanu Bricu zaradi očitanega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v javnem prometu. Čeprav je obtoženi priznal več primerov poškodovanja železniške infrastrukture konec leta 2025 in v začetku leta 2026, se bo sojenje nadaljevalo z glavno obravnavo 25. avgusta 2026. Okrožni sodnik Simon Jursinovič je namreč njegovo priznanje sprejel le delno, saj je ocenil, da so zaslišanja in obtoženčevo priznanje pokazali, da s svojimi dejanji ni želel povzročiti splošne nevarnosti za ljudi ali velike gmotne škode ter da se posledic svojih dejanj v času njihove izvršitve verjetno ni zavedal. O njegovi krivdi bo tako sodišče odločalo na glavni obravnavi.
Posnetki brez sledi manipulacij. Vlada je ugodila zahtevi za javno objavo celotnega poročila nemškega forenzičnega laboratorija o vsebini posnetkov, ki so bili pred državnozborskimi volitvami 22. marca 2026 objavljeni na spletni strani Anticorruption. Glavne ugotovitve poročila so, da ni mogoče ugotoviti, kdaj in kje so posnetki nastali, niti s kakšno napravo so bili posneti, hkrati pa ni bilo mogoče ugotoviti nobene manipulacije z uporabo umetne inteligence. V poročilu je sicer navedeno, da so bile vse datoteke obdelane.
Dovoljenje za odstrel medvedov zakonito. Ministrstvo za okolje in prostor je sporočilo, da je prejelo pravnomočno sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba društva Alpe Adria Green zoper dovoljenje za odvzem 206 rjavih medvedov iz narave, ki ga je maja 2025 izdalo takratno Ministrstvo za naravne vire in prostor. Sodišče je ugotovilo, da je bilo dovoljenje izdano zakonito in v skladu s predpisi. S pravnomočnostjo sodbe je prenehala veljati tudi začasna prepoved izvajanja odstrela, zato se ta lahko nadaljuje. Dovoljenje velja do 31. decembra 2026.
Vpis vojnih žrtev. Po uveljavitvi novele B Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ), ki omogoča enostavnejši vpis smrti oseb, ki so življenje izgubile med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, so na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo dorekli način izvedbe teh vpisov. Upravne enote jih bodo v matični register začele izvajati v skladu s 14.a členom Zakona o matičnem registru (ZMatR) na podlagi predhodno izdanih pravnomočnih odločb o ugotovitvi smrti, so sporočili z ministrstva. Dokazovanje bo temeljilo na znanstveno urejeni zbirki Žrtve II. svetovne vojne, ki je rezultat dolgoletnega raziskovalnega dela raziskovalcev Inštituta za novejšo zgodovino. Seznam z več kot 100.000 vnosi posameznikov je po navedbah ministrstva obsežen sistematičen popis vojaških in civilnih oseb, ki so med drugo svetovno vojno in neposredno po njej izgubile življenje zaradi posledic vojne.
Zveza NATO zavrnila »dvojno rabo«. Slovenija je v času vlade Roberta Goloba med obrambne izdatke uvrstila tudi nekatere infrastrukturne objekte, vendar NATO tega ni priznal. Med objekti, ki jih je Golob neuspešno proglasil za »obrambne izdatke«, so železniška postaja v Ljubljani, povečevanje pristaniških zmogljivosti v Luki Koper, železniški drugi tir Divača–Koper ter razširitev primorske in štajerske avtoceste. Nepriznanih stroškov je za 360 milijonov evrov.
Tanja Fajon kandidatka za evropsko funkcijo. Tanja Fajon se je v času, ko je opravljala tekoče posle kot odhajajoča ministrica za zunanje zadeve, potegovala za položaj posebne predstavnice Evropske unije za Sahel, pri čemer o njeni kandidaturi nista bila obveščena odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU. Tudi sedanje vodstvo ministrstva s tem postopkom ni bilo povezano. Z ministrstva so sporočili, da minister njene kandidature ni podprl in ni sodeloval v nobenem postopku, povezanem z njeno kandidaturo. O njenem imenovanju bi morali predstavniki držav članic EU odločati ta teden, vendar je bila točka umaknjena z dnevnega reda.
Vir: Pravna praksa, št. 28, 2026
