Odziv Vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče je sporočilo, da je Okrajno sodišče v Kopru od izdaje arbitražne razsodbe leta 2017 do konca septembra 2026 odločilo o 3.345 zadevah, povezanih s prekrškovnimi postopki zoper hrvaške ribiče. Nerešenih ostaja nekaj več kot 100 zadev iz let 2025 in 2026, nove pa še vedno prihajajo, kar kaže na množičnost tovrstnih postopkov. Po presoji Okrajnega sodišča v Kopru navedbe ribičev niso odpirale vprašanj, za razjasnitev katerih bi bila potrebna ustna izvedba dokazov. Višje sodišče v Kopru je v večini pritožbenih postopkov tej presoji pritrdilo. V enajstih zadevah, v katerih je odločitve razveljavilo, je okrajno sodišče razpisalo naroke za zaslišanje kršiteljev in prič. Vendar se hrvaški ribiči kljub pravilno vročenim vabilom narokov niso udeležili, svojih izostankov pa tudi niso opravičili. Okrajno sodišče v Kopru, ki je edino pristojno za odločanje o tovrstnih zadevah, bo odločitev ESČP spoštovalo, je še sporočilo Vrhovno sodišče.
Bojanić priznal uboj svaka. Borislav Bojanić, obtožen uboja svaka januarja 2026 v Bojancih pri Črnomlju, je še pred začetkom glavne obravnave na Okrožnem sodišču v Novem mestu priznal krivdo. Sodišče mu je na podlagi sporazuma s tožilstvom izreklo osem let in pol zapora. Na predobravnavnem naroku avgusta je 44-letni Bojanić krivdo za dejanje, ki ga je storil 31. januarja 2026, ko je med prepirom v domači hiši ustrelil ženinega brata in ga ubil, zanikal. Zato je bila predvidena glavna obravnava, vendar do nje ni prišlo. Sodnica Alenka Kobe je namreč pojasnila, da je obtoženi s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, v katerem se je to zavezalo, da bo zanj predlagalo kazen največ osmih let in šestih mesecev zapora.
Digitalna nadgradnja slovenskega sodstva. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je sporočilo, da je odobrilo evropska sredstva za projekt Krepitev informiranja javnosti o sodnih postopkih, za katerega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrih 120 tisoč evrov. V okviru projekta bodo na podlagi raziskav, potreb in zadovoljstva uporabnikov ter razvoja podpornih rešitev vsebinsko nadgradili spletne strani slovenskega sodstva. Te naj bi državljanom omogočale lažji, preglednejši in njihovim potrebam prilagojen dostop do informacij o sodnih odločbah ter delovanju sodišč. Namen projekta je z digitalizacijo javnih storitev izboljšati uporabniško izkušnjo pri poslovanju s sodišči, okrepiti razumevanje delovanja sodstva ter povečati njegovo transparentnost in zaupanje javnosti vanj.
Četrtek, 8. 10.
Razkrinkali mednarodno kriminalno združbo. Mediji so poročali, da je slovenska policija po štiriletni mednarodni preiskavi končala akcijo proti organizirani kriminalni združbi, ki se je ukvarjala s preprodajo drog in orožja. Med hišnimi preiskavami so pridržali 15 osumljencev, ki ostajajo v pridržanju. Po besedah vodje Oddelka za prepovedane droge na Generalni policijski upravi Miša Radovančevića je združba delovala na območju Španije, Slovenije in Nizozemske. Slovenska policija je v preiskavi sodelovala z varnostnimi organi 22 držav Evropske unije in Europolom. Sklepno akcijo so izvedli 6. oktobra 2026. Po pojasnilu vodje oddelka za organizirano kriminaliteto na Policijski upravi Ljubljana Stojana Belšaka so opravili več kot 41 hišnih preiskav, od tega eno v Španiji. Enega od glavnih osumljencev so pred dnevi prijeli na Hrvaškem, kjer je v priporu. Na območju Slovenije so med drugim zasegli 15 kilogramov amfetaminov, 51 kilogramov konoplje in več kosov orožja.
Strašenje volivcev pred referendumom. Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec je zavrnil trditve, da novela B Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) uvaja politično policijo. Kot je poudaril, je parlamentarna preiskava ustavno pomemben instrument državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti in nadzor nad izvršilno oblastjo. Zobec je spomnil, da pojem politične policije izvira iz totalitarnih in avtoritarnih sistemov, v katerih so delovale tajne policije, namenjene varovanju režima ter preganjanju njegovih kritikov in političnih nasprotnikov. Te organizacije niso bile podvržene demokratičnemu in sodnemu nadzoru, njihovo delovanje pa je vključevalo tudi zapiranje, mučenje in ubijanje nasprotnikov režima.
Kriminalisti obiskali Stevanovića. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so v državnem zboru obiskali njegovega predsednika in predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića. Po poročanju medijev sta z njim dva kriminalista opravila informativni razgovor, iz njegovega kabineta pa so potrdili, da jima je predal tudi gradivo. Obisk je povezan z objavo stranke Resni.ca na družbenem omrežju X, v kateri je Stevanović objavil fotografijo dveh listov papirja s telefonskima številkama in namignil na domnevno podkupovanje pri sestavljanju koalicije dr. Roberta Goloba. Neuradno naj bi bila Stevanoviću v zameno za vstop v Golobovo koalicijo ponujena finančna kompenzacija. Kot domnevni posrednik med njima se v zvezi s ponudbo omenja celjski podjetnik Janez Škoberne.
Petek, 9. 10.
Ustavno sodišče o referendumu. Mediji so poročali, da je Ustavno sodišče s sklepom v zadevi Up-412/26 z dne 7. septembra 2026 odločilo, da ustavne pritožbe, ki so jo Bogdan Biščak in drugi vložili zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi Uv 1/2025 z dne 10. marca 2026, s katero je to zavrnilo njihovo tožbo zoper ugotovitev izida glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ne sprejme v obravnavo. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je Vrhovno sodišče pravilno, v skladu z ustaljenimi stališči in na podlagi zbranega procesnega gradiva po prostem preudarku presodilo, da pritožniki niso dokazali odločilnega vpliva ugotovljenih nepravilnosti na izid referenduma.
Vir: Pravna praksa, št. 39, 2026
Pogovor z LEXI
