Ovadbi zoper Prednika zavrženi. Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu je zavrglo kazenski ovadbi, ki sta ju zaradi suma kaznivih dejanj nasilja v družini, grožnje in zalezovanja zoper nekdanjega poslanca Socialnih demokratov (SD) Janija Prednika podala njegova nekdanja partnerica in kriminalisti Policijske uprave Celje. »Vesel sem, da se je dokazalo, da sem nedolžen, tam, kjer se mora. In to niso mediji, ki so me lani oktobra obsodili,« je v odzivu za medije zapisal Prednik. Tožilstvo po informacijah medijev ni ugotovilo znakov družinskega nasilja ali zalezovanja, grožnjo pa je zaznalo, vendar je bil predlog za pregon podan prepozno. Predlog za pregon je namreč treba podati v šestih mesecih od storitve kaznivega dejanja.
E-poslovanje v civilnih postopkih. V civilnih sodnih postopkih pred sodišči splošne pristojnosti na prvi stopnji je omogočeno elektronsko poslovanje s strankami. Stranke in njihovi pooblaščenci lahko vloge, listine in druga pisanja vlagajo po elektronski poti prek portala e-Sodstvo. Vloge morajo biti podpisane z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu, in predložene v predpisani obliki (PDF/A). S tem je v civilnih sodnih postopkih omogočeno tudi vročanje po varni elektronski poti. Sodišče lahko stranki sodno pisanje vroči v njen varni elektronski predal (VEP). Za dostop do storitev e-poslovanja morajo biti uporabniki vključeni v varnostno shemo informacijskega sistema e-Sodstvo. Imeti morajo veljavno kvalificirano potrdilo, povezano z njihovo davčno številko, in registriran naslov za vročanje (varni elektronski predal) v informacijskem sistemu e-Sodstvo.
Predlog novele D ZPPDFT-2. Na Ministrstvu za finance so v javno obravnavo dali predlog (EVA 2026-1611-0025) novele D Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2), s katero se bodo v nacionalno zakonodajo delno prenesle določbe 11., 12., 13. in 15. člena Direktive (EU) 2024/1640. Po navedbah ministrstva je bistveni del predloga omejitev dostopa do registra dejanskih lastnikov, in sicer tako, da bo treba izkazati pravni interes, povezan s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma. S tem naj bi se v največji možni meri upoštevala pravica do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov.
Mediacija skrajšuje postopke. Na pobudo Sveta za alternativno reševanje sporov, posvetovalnega telesa ministrice za pravosodje, so dr. Peter Grajžl (Washington and Lee University, CESifo), dr. Jaka Cepec in dr. Barbara Mörec (EF Univerze v Ljubljani) izvedli raziskavo o vplivu sodišču pridružene mediacije na hitrost in ekonomičnost sodnih postopkov ter na učinkovitost programov sodišču pridružene mediacije. Ugotovili so, da mediacija v povprečju skrajša trajanje postopka za 14 odstotkov oziroma za približno 50 dni glede na povprečje. Učinek na trajanje zadeve je bil izrazitejši v obdobju 2008–2015, manj pa v kasnejšem obdobju, kar sovpada z zmanjševanjem sodnih zaostankov na slovenskih sodiščih. Podrobnejša analiza kaže, da je učinek sodišču pridružene mediacije na skrajševanje sodnih postopkov posebej izrazit pri gospodarskih sporih, odškodninskih zahtevkih in sporih glede intelektualne lastnine, medtem ko ga ni zaznati v postopkih, v katerih je udeleženih pet ali več strank.
Vrhovno sodišče o skrajni sili. Vrhovno sodišče je s sodbo v zadevi IV Ips 22/2025 z dne 19. marca 2026 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva in ugotovilo, da je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil ustavljen prekrškovni postopek zoper vodjo skupine, ki je v času covida-19 vdrla v prostore Radiotelevizije Slovenija, v nasprotju z zakonom. Vrhovno sodišče je v celoti pritrdilo stališču Vrhovnega državnega tožilstva in presodilo, da sodišče prve stopnje zmotno razlaga elemente skrajne sile. Pojasnilo je, da v obravnavanem primeru nevarnost v razlogih pravnomočne sodbe ni izkazana kot sočasna, realna in resna. Po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevane nevarnosti tudi ni bilo mogoče preprečiti z ravnanjem kršilke, zato njeno ravnanje ni bilo primerno sredstvo niti nujen ukrep za odvračanje zatrjevane nevarnosti. Prav tako njeno ravnanje ni bilo istočasno z zatrjevano nevarnostjo.
Obtožnica zoper Šiljića pravnomočna. Obtožnica, ki jo je Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu vložilo zoper osumljenega Samirja Šiljića zaradi smrti 48-letnega Aleša Šutarja oktobra 2025 v Novem mestu, je postala pravnomočna. Njegov zagovornik Dušan Medved se zoper njo ni pritožil. »Predsednik senata še ni razpisal naroka. Zadeva je nujna, torej bo narok razpisan kmalu,« so za medije odgovorili z Okrožnega sodišča v Novem mestu. Tožilstvo Šiljiću očita povzročitev posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt, za kar je predpisana kazen od treh do 15 let zapora. Dejanje naj bi storil 25. oktobra 2025 pred klubom LokalPatriot v središču Novega mesta. Šutarja naj bi napadel, ko je ta prišel pred lokal, kjer se je končevala zabava, iskat sina. Pri tem naj bi ga udaril, da je padel in z glavo udaril ob tla, kar naj bi bilo zanj usodno.
Načelno mnenje KPK. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sprejela načelno mnenje, v katerem je poudarila, da morajo odgovorne osebe tudi pred iztekom mandata ravnati enako skrbno in v skladu s pravili kot med njegovim trajanjem. Svoje funkcije oziroma položaja ne smejo uporabiti za to, da bi mimo pravil pospešile postopke zgolj zato, da odločanja ne bi prepustile svojemu nasledniku. Načelno mnenje je KPK sprejela po obravnavi sumov nepravilnosti, ki se nanašajo na postopke dodeljevanja pravic oziroma sredstev gospodarskim družbam tik pred iztekom mandata odgovornih oseb prejšnje vlade.
Priznanja pri izvrševanju kazenskih sankcij. Ministrica za pravosodje mag. Andreja Kokalj je skupaj z generalnim direktorjem Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Denisom Peršetom na slovesnosti ob dnevu uprave podelila priznanja na področju izvrševanja kazenskih sankcij za leto 2026. Pohvalo za vidnejše dosežke so prejeli Nina Gabršček, Anže Vrtačnik in Rolando Cizl (Prevzgojni dom (PD) Radeče) ter Robert Vesel, Zoran Vende in Amir Čatak (Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana). Pohvalo za sodelovanje na področju izvrševanja kazenskih sankcij so prejeli Jadranka Pašić Enright (Zdravstveni dom (ZD) Koper), Policijska postaja Trebnje, Suzana Maučec Škalič (ZD Murska Sobota) in Mirjana Delić (Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog). Znak uprave za izjemne dosežke sta prejela Gorazd Jevnikar (ZPKZ Ljubljana) in Hermina Androjna (ZPKZ Ljubljana, Odprti oddelek Ljubljana). Plaketo ministrstva za izjemne zasluge je prejela Viktorija Erpič (PD Radeče).
Stevanović na čelo državnega zbora. Poslanci novoizvoljenega državnega zbora so se po tem, ko je Državna volilna komisija zavrnila ugovor Slovenske demokratske stranke (SDS) glede izvedbe volitev v državni zbor in potrdila zapisnik o ugotovitvi izida, zbrali na konstitutivni seji, na kateri so potrdili poslanske mandate in izvolili novega predsednika. Za predsednika so poslanci na tajnem glasovanju z 48 glasovi izvolili Zorana Stevanovića, predsednika politične stranke Resni.ca.
Vir: Pravna praksa, št. 14-15, 2026
