Predlog ZIZR (obvezna božičnica) po nujnem postopku. Vlada je oblikovala predlog (EPA 2496-IX) Zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZIZR) in ga vložila v DZ za sprejem po nujnem postopku (še ena v vrsti zlorab nujnega postopka v tem sklicu). Predlog ZIZR uvaja novo pravico delavcev do zimskega regresa v znesku polovice minimalne plače v Sloveniji, skrajni rok za njegovo izplačilo pa bo najpozneje 18 dni po izteku roka za izplačilo plače za november. Izjemoma bo lahko delodajalec v primeru nelikvidnosti, če bo tako določala kolektivna pogodba dejavnosti, določil kasnejši rok izplačila, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega leta. Predlog ZIZR določa tudi posebno davčno in prispevno obravnavo: zimski regres bo oproščen plačila prispevkov za socialno varnost in razbremenjen plačila dohodnine v okviru skupnega zneska davčne razbremenitve, ki je že uveljavljen za izplačila poslovne uspešnosti po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2).
(Opomba: ZIZR je bil 11. 11. 2025 sprejet: končno besedilo).
Dan pravosodja. Na Brdu pri Kranju je potekala slovesnost ob dnevu pravosodja, na kateri so bila podeljena priznanja za življenjsko delo ter izjemne in nadpovprečne delovne uspehe na področju pravosodja. Medaljo za življenjsko delo na področju pravosodja so prejeli: Jan Zobec, upokojeni vrhovni sodnik svetnik, Vrhovno sodišče, Magda Gombač Gluhak, upokojena višja sodnica svetnica, Višje sodišče v Ljubljani, in Marjana Kosi, upokojena višja sodnica, Okrožno sodišče na Ptuju. Medaljo za izjemne delovne uspehe ali prizadevanja in za uspešno končane zahtevne projekte je prejel dr. Andrej Ekart, višji sodnik, Višje sodišče v Mariboru. Diplomo za življenjsko delo na področju pravosodja pa so prejeli: Viktor Košir, Nevenka Rihar, Dušan Barič, Jelka Pipan, Tatjana Pavlovec, Marija Kerin, Alojz Pacek, Dušana Zupančič, Jožica Lekan, Polonca Valentinčič, Maja Letonja, Sonja Teržan, Martina Andrejašič Zazula, Vanja Obersnel, Marija Peperko, Mihael Mlinarič, Silva Sluga in Marija Krivec.
Sprejet ZIUPVLV. Državni zbor je sprejel predlog (EPA 2452-IX) Zakona o interventnem ukrepu podaljšanja veljavnosti letnih elektronskih vinjet (ZIUPVLV). Ta določa, da se veljavnost letnih elektronskih vinjet za vozila do 3.500 kg največje dovoljene mase (bivalna vozila, osebna vozila in motorna kolesa) podaljša za štiri mesece, šteto od dneva poteka njihove veljavnosti, določene ob nakupu. Podaljšanje velja za letne elektronske vinjete za vozila prvega cestninskega razreda (motorna kolesa) ter drugega cestninskega razreda A in B (bivalna in osebna vozila), če njihova veljavnost 1. decembra 2025 še ni potekla. Upravljavec cestninskih cest bo podaljšanje izvedel samodejno, brez zaračunavanja kakršnihkoli stroškov cestninskim zavezancem.
Sreda, 5. 11.
Incidenti na Dolenjskem se nadaljujejo. V Škocjanu so neznanci ponoči ukradli edini bankomat v kraju, je potrdila Policijska uprava v Novem mestu. V okolici Šentjerneja sta dva občana oropala moškega in po dejanju pobegnila. Zaradi hitrega odziva so policisti še isti dan v naselju Trdinova cesta (romsko naselje v šentjernejski občini) izsledili in prijeli 24-letnega ter 20-letnega osumljenca. Obema so odvzeli prostost.
Predlog t. i. Šutarjevega zakona. Vlada je oblikovala predlog t. i. Šutarjevega zakona, ki posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Predlog po besedah premierja Goloba sodnikom omogoča tehtanje dokazov glede na težo kaznivih dejanj in uvaja preganjanje nasilnih dejanj po uradni dolžnosti tudi, kadar gre za lažje telesne poškodbe ali uporabo nevarnih predmetov. Predlog prinaša spremembe na področju socialnih pravic otrok: otroški dodatek postaja pravica otroka, ne staršev ali starih staršev. Če bo otroka rodila mladoletnica, bo center za socialno delo (CSD) postal njegov zakoniti zastopnik. CSD bo moral ukrepati tudi pri materah, mlajših od 15 let. Novost je, da prejemniki socialnih pomoči ne bodo več izvzeti iz izvršb, pri čemer bo otroški dodatek ostal nedotaknjen. Bagatelna kazniva dejanja pa se spreminjajo v prekrške, ki jih bo mogoče izterjati ali nadomestiti z zaporom, s čimer naj bi se zmanjšal občutek nedotakljivosti rednih kršiteljev zakonodaje.
Cerkev in referendumska kampanja. Katoliška cerkev v Sloveniji je kot neutemeljene zavrnila očitke vladajoče koalicije o njenem domnevnem vmešavanju v referendumsko kampanjo o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof dr. Andrej Saje je poudaril, da Cerkev ne vodi politične kampanje, temveč izpolnjuje svoje poslanstvo – oznanjati evangelij in braniti temeljne moralne vrednote, zlasti spoštovanje do življenja in dostojanstva vsakega človeka od spočetja do naravne smrti. Ob tem je pojasnil, da je takšno delovanje utemeljeno na verskem nauku, pa tudi na Ustavi Republike Slovenije (URS), ki v 7. členu določa, da je delovanje verskih skupnosti svobodno, v 41. členu pa zagotavlja versko svobodo. Zakon o verski svobodi (ZVS) v 3. členu priznava tudi pravico do javnega izražanja vere in prepričanja.
Romsko nasilje tokrat v Kočevju. Pred Zdravstvenim domom Kočevje je prišlo do nasilnega incidenta, v katerem sta dva mlajša moška, po navedbah prič pripadnika romske skupnosti, fizično napadla dijaka prvega letnika Gimnazije in srednje šole Kočevje. Dijak je bil skupaj s sošolci na sistematskem pregledu, ko sta napadalca pristopila k skupini. Po besedah prič je eden izmed njiju dijaka vprašal, zakaj ga gleda, nato pa sta ga začela pretepati – eden ga je držal za vrat, drugi pa ga je udarjal. Porinila sta ga v okno, mu izbila zob in povzročila krvavitve po obrazu. Po napadu je bil dijak oskrbljen na urgenci. Direktor Zdravstvenega doma Kočevje dr. Emir Kuduzović je potrdil, da zadevo že obravnava kriminalistična policija in da je dogodek najverjetneje zabeležila varnostna kamera.
Slabo varovanje osebnih podatkov na UVHVVR. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je sprejela odstop generalne direktorice Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vide Znoj. Do odstopa je prišlo po razkritju nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov v informacijskem sistemu uprave. Po doslej znanih podatkih je bila prizadeta 873.201 fizična oseba. Nepooblaščeno so bili dostopni osebni podatki (ime, priimek, naslov, EMŠO in davčna številka) posameznikov, ki so bili v preteklosti zavezani vpisu v registre, ki jih vodijo ministrstvo in njegovi organi v sestavi, ali pa so bili predmet inšpekcijskega nadzora na področju kmetijstva.
Vir: Pravna praksa, št. 44, 2025
