Direktor GEN-I Sonce v priporu. Mediji so poročali, da so romunski protikorupcijski tožilci 25. septembra 2026 zaradi suma korupcije pridržali Gregorja Hudohmeta, direktorja družbe GEN-I Sonce, in romunskega državljana. Po poročanju medijev naj bi Hudohmet v povezavi s projektom velikega baterijskega hranilnika v mestu Gheorgheni zahteval najmanj 450.000 evrov podkupnine in davek na dodano vrednost. Sodišče v Bukarešti je nato za oba osumljenca odredilo 30-dnevni pripor. Romunski organi sumijo, da je Hudohmetu pri tem pomagal zaposleni v romunskem podjetju, ki sodeluje pri gradnji sistema za shranjevanje električne energije. Ta naj bi pri svojih nadrejenih tudi vztrajal, naj zahtevani znesek izplačajo. Preiskovalci menijo, da naj bi skušala domnevno podkupnino prikriti s pogodbo, ki naj bi bila navzven videti kot običajen poslovni dogovor. Primer so nato prevzeli protikorupcijski preiskovalci.
Hišna preiskava zaradi sadike konoplje. Mediji so poročali, da so policisti pretekli teden na domu nekdanje poslanke Slovenske demokratske stranke (SDS) Alenke Helbl v Radljah ob Dravi opravili hišno preiskavo. Na vrtu hiše so našli sadiko konoplje in jo zasegli. Nekdanja poslanka je na družbenem omrežju Facebook zapisala, da jo je policijska preiskava pretresla. Pojasnila je, da je imel sadiko njen mož, ki je pljučni bolnik, v upanju, da bi mu pomagala. Na Policijski upravi Celje so za medije potrdili, da so policisti na Koroškem opravili hišno preiskavo v povezavi s prepovedanimi mamili in zasegli eno rastlino, ki so jo zaradi suma, da gre za konopljo, poslali v analizo.
Prisegle nove tožilke. Na Ministrstvu za pravosodje so prisegle nove državne tožilke: Eva Tratnjek Bat kot okrožna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici ter Pika Gostiša, dr. Vesna Mesec-Baligač, Lea Hudobivnik in Lea Mačkovšek Zorko, vse kot okrajne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.
Nova evropska tožilka. Svet Evropske unije (EU) je za novo evropsko tožilko iz Slovenije imenoval dosedanjo evropsko delegirano tožilko mag. Tanjo Frank Eler. Izbrali so jo s seznama treh kandidatov, šestletni mandat pa bo nastopila, potem ko bo odločitev Sveta EU objavljena v Uradnem listu EU.
Preiskava predsedničine nesreče. Preiskava trčenja, ki se je 31. julija 2026 zgodilo v predoru Kastelec, je pokazala, da je voznik kombija, v katerem je bila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, zaradi neupoštevanja varnostne razdalje s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del vozila spremstva varovane osebe, ki je vozilo pred njim. Na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) so za medije potrdili, da je preiskava potrdila sum storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Odločitve o tem, ali bodo sprožili kazenski pregon ali se odločili za tako imenovani odloženi pregon, ki predstavlja alternativo izvensodnemu reševanju kazenskih zadev, še niso sprejeli.
Sodba Kavaškemu klanu. Okrožno sodišče v Ljubljani je odločilo, da so domnevni člani slovenske celice Kavaškega klana krivi trgovanja s prepovedanimi mamili v hudodelski združbi. SDT je obtožnico vložilo novembra 2021, sojenje pa se je pod strogimi varnostnimi ukrepi začelo januarja 2023. Najvišjo kazen, 15 let zapora, je sodišče izreklo domnevnemu vodji slovenske celice Kavaškega klana Klemnu Kadivcu. Prisodilo mu je tudi stransko denarno kazen v višini 10.000 evrov, čeprav je tožilstvo predlagalo 100.000 evrov. Po odločitvi sodišča bo moral povrniti tudi nekaj več kot 400.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Njegovemu bratu Blažu je senat izrekel 12 let zapora in stransko denarno kazen v višini 10.000 evrov, povrniti pa bo moral tudi 2,2 milijona evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Preostalim obtoženim je sodišče izreklo zaporne kazni od pet do devet let in stranske denarne kazni v razponu od 2.500 do 25.000 evrov.
Sklad za redke bolezni. Državni zbor je sprejel predlog (EPA 0258-X) Zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni (ZJSNZRB). Sklad za financiranje zdravljenja redkih bolezni otrok bo obravnaval otroke in mladostnike do 18. leta z življenjsko ogrožajočo ali kronično izčrpavajočo redko boleznijo, pri katerih so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, obstaja pa strokovno utemeljena možnost naprednega zdravljenja. Temeljna strokovna podlaga bo še naprej mnenje konzilija slovenskega izvajalca na terciarni ravni. Če bo med strokovnjaki prišlo do nesoglasja, bo moral sklad pridobiti še dve neodvisni mnenji zdravnikov iz tujine. ZJSNZRB med drugim predvideva financiranje sklada iz nerazporejenih sredstev dohodnine, ki so bila doslej glavni vir financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij.
Ovadili Tamaro Vonta. Lobist in solastnik PR-agencije Herman in partnerji Franci Zavrl, vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje dr. Sebastjan Jeretič ter še pet prič v nekdanji parlamentarni preiskovalni komisiji o obvodnem financiranju SDS in stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) so ovadili nekdanjo predsednico te komisije Tamaro Vonta. Zavrl in preostali ovaditelji menijo, da je Vontova zlorabila uradna pooblastila in neupravičeno vpogledovala v poslovne skrivnosti. »Predsednica komisije me še danes žali in me tlači v neke zgodbe, hipotetične, da sem dobil denar od države in ga nesel Janezu Janši. In na to ne bom pristal,« je povedal Zavrl.
Spremembe na upravnih enotah. Vlada je z izdanima uredbama spremenila Uredbo o upravnem poslovanju in Uredbo o delovnem času v organih državne uprave ter s tem ureditev uradnih ur na upravnih enotah, premakljivega delovnega časa zaposlenih in poslovnega časa upravnih enot. Te bodo po novem ob torkih in sredah enotno začele poslovati ob 8.00 in končale ob 18.30. Veljavna ureditev uradnih ur ob ponedeljkih in petkih ostaja nespremenjena.
DVK o referendumih. Predsednik Državne volilne komisije (DVK), vrhovni sodnik Peter Golob, in direktor službe DVK Igor Zorčič sta pred štirimi referendumi, ki bodo potekali 11. oktobra 2026, sporočila, da referendumska opravila potekajo nemoteno. Predstavila sta tudi podrobnosti o krajih glasovanja in objavi izidov. Zakonodajni referendum bo potekal o uveljavitvi novele B Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre). Kot je pojasnil sodnik Golob, je bilo po podatkih Ministrstva za notranje zadeve 1. septembra 2026 v Sloveniji 1.698.526 volivcev. Da bi bila novela B ZPPre na referendumu zavrnjena, bi moralo proti njej glasovati najmanj 339.706 volivcev, hkrati pa bi moralo biti glasov proti več kot glasov za.
Vir: Pravna praksa, št. 38, 2026
Pogovor z LEXI
