Šiljić priznal krivdo v zadevi Šutar. Po tem, ko je Samire Šiljić s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde v zadevi Šutar, mu je Okrožno sodišče v Novem mestu zaradi kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom izreklo kazen šestih let in treh mesecev zapora. Ker bosta Šiljiću preklicani tudi dve prej izrečeni pogojni obsodbi, bo moral po izrečeni enotni kazni prestati šest let in devet mesecev zapora. »Res mi je žal za to, kar se je zgodilo. Obžalujem, kar sem storil, in bom to tudi vedno obžaloval,« je pred izrekom sodbe dejal obdolženi. Sodnik Peter Žnidaršič je priznanje krivde sprejel, ker ga potrjujejo izvedeni dokazi, zato ne dvomi, da je Šiljić storilec kaznivega dejanja.
Državni zbor zavrnil referendum o ZIURS. Državni zbor je sklenil, da o uveljavitvi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) ni dopustno razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, ker gre za zakon o davkih v smislu druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Sklep je podprlo 48 poslancev, proti pa jih je glasovalo 35. Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma so ob podpori civilne družbe vložili sindikati, podprlo pa jo je več kot 47.000 volivcev s svojimi podpisi. Pobudniki so napovedali, da bodo sklep o nedopustnosti referenduma izpodbijali pred Ustavnim sodiščem.
Predlog novele KZ-1. Vlada, ki opravlja tekoče posle, je zaradi grozečih finančnih sankcij pripravila predlog novele (EVA: 2026-2030-0033) Kazenskega zakonika (KZ-1). Z novelo se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2024/1226 o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije. Predlog prinaša celovito prenovo kazenskopravne ureditve na področju mednarodnih sankcij, med drugim z uvedbo objektivnih vrednostnih pragov, razširitvijo kaznivosti na določene malomarne oblike ravnanja in inkriminacijo izogibanja omejevalnim ukrepom. Ministrstvo za pravosodje je predlog novele 22. maja 2026 poslalo v medresorsko usklajevanje. (IUS-INFO)
Vsi obtoženci v zadevi Trenta pravnomočno oproščeni. Višje sodišče v Kopru je potrdilo oprostilno sodbo prvostopenjskega sodišča za predsednika Slovenske demokratske stranke (SDS) in predsednika vlade Janeza Janšo ter soobtožena Branka Kastelica in Klemna Gantarja v zadevi Trenta. Sodba je tako postala pravnomočna. Specializirano državno tožilstvo se je na oprostilno sodbo pritožilo decembra 2025. Afero je s prijavo sumov kaznivega dejanja sprožila KPK pod vodstvom Gorana Klemenčiča leta 2013. Obtožence so torej preiskovali in procesirali 13 let.
Referendum o parkirninah. Civilni iniciativi za Ljubljano je uspelo zbrati dovolj overjenih podpisov podpore za vložitev zahteve za razpis referenduma o širitvi plačevanja parkirnine v ljubljanskih soseskah. Do 28. maja 2026 do 15.00 so zbrali 13.156 podpisov, s čimer so presegli prag približno 11.500 podpisov. Po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) mora občinski svet razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Župan MOL Zoran Janković je zatem napovedal, da bo občinski svet sporni odlok umaknil. Kot razloga za umik je navedel potrebo po zagotovitvi 1.500 oseb za izvedbo referenduma 12. julija 2026 in stroške referenduma v višini milijon evrov.
Preiskave korupcijskih kaznivih dejanj. Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so potrdili, da je policija na območju več policijskih uprav izvajala nujne preiskovalne aktivnosti zaradi suma gospodarske kriminalitete in korupcije, in sicer zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve več kot 20 korupcijskih kaznivih dejanj (jemanja in dajanja podkupnine ter sprejemanja koristi in dajanja daril za nezakonito posredovanje). V preiskavi so poleg ljubljanskih sodelovali tudi kriminalisti drugih policijskih uprav. Na širšem območju Ljubljane, Kranja, Maribora in Postojne so na podlagi odredb Okrožnega sodišča v Ljubljani izvedli 42 hišnih preiskav v zasebnih in poslovnih prostorih ter v prostorih enega od organov lokalne skupnosti. Po poročanju medijev so preiskave potekale tudi v prostorih Občine Moravče. Med prvoosumljenimi naj bi bil tudi župan Moravč Milan Balažic, ki naj bi bil po navedbah medijev pridržan.
Nova sodna izvedenka. Pred državno sekretarko dr. Majo Čarni Pretnar je na Ministrstvu za pravosodje potekala zaprisega sodne izvedenke Katarine Walland za strokovno področje forenzično-kriminalistično tehnične preiskave, podpodročje balistika in rekonstrukcija streljanja.
KPK ustavila postopek zoper Vizjaka. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ustavila postopek preiskave, ki ga je vodila zoper nekdanjega ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjak zaradi suma kršitve integritete v povezavi z umestitvijo ukrepa Promocija v Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe 2022–2023. V postopku je KPK na podlagi zbranih dokazov in izvedenih pričanj ugotovila, da ni mogoče potrditi očitkov, da bi takratni minister s svojim ravnanjem kršil integriteto, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
Stevanović ostaja predsednik državnega zbora. Mediji so poročali, da je Ustavno sodišče s sklepom v zadevi Up-300/26, U-I-76/26 z dne 13. maja 2026 zavrglo ustavno pritožbo zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora z dne 10. aprila 2026 in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Poslovnika Državnega zbora (PoDZ-1) v delu, ki ureja volitve predsednika državnega zbora. Ustavno pritožbo in pobudo je vložilo 29 poslancev s prvopodpisano poslanko stranke Gibanje Svoboda mag. Natašo Avšič Bogovič. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora ni posamični akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov.
Golobova vlada je zavajala zaveznice v Natu. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v pismu Robertu Golobu njegovo vlado obtožil manipuliranja s podatki, ki naj bi prikazovali, da je Slovenija v letu 2025 prvič presegla smernice o dveh odstotkih BDP za obrambne izdatke. Natovi uradniki so ugotovili, da je bila številka dosežena z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Brez teh je Slovenija lani po Ruttejevih besedah za osnovne obrambne izdatke namenila približno 1,6 odstotka BDP. Odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic je povedal, da »različne poglede sproža« 330 milijonov evrov, porabljenih za infrastrukturne projekte, v glavnem na železnicah in cestah, ki jih je vlada prijavila kot obrambne izdatke.
Vir: Pravna praksa, št. 22-23, 2026
