Filmska aretacija Repića. Policija je na Letališču Jožeta Pučnika po prihodu iz Dubaja pridržala spletnega vplivneža Aleksandra Repića. Pridržan naj bi bil zaradi suma poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja novogoriškega odvetnika dr. Sebastjana Kerčmarja, ki mu Repić očita kazniva dejanja pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene. Pri hišnih preiskavah so policisti Repiću zasegli drogo, 50 elektronskih naprav, gotovino, dimno bombo in orožje, za katero ni imel orožnega lista. Primer obravnava Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Njegov direktor Darko Muženič je zavrnil očitke o političnih vplivih na preiskavo. Repić je namreč kot spletni vplivnež z več kot 100.000 sledilci na Instagramu pred tem z objavami napadal predsednika vlade dr. Roberta Goloba in stranko Gibanje Svoboda. Nekdanji direktor policije Boštjan Lindav je ob tem opozoril, da tovrstne primere praviloma obravnavajo sektorji kriminalistične policije posameznih policijskih uprav, ne pa NPU.
O delovanju KPK. Potekala je javna tribuna o boju proti korupciji, ki jo je povezoval dr. Anže Logar, predsednik stranke Demokrati. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) dr. Robert Šumi je poudaril, da mora KPK ostati samostojen in neodvisen organ. Njena temeljna naloga je preprečevanje korupcije, ne pa pregon kaznivih dejanj, kot javnost pogosto zmotno meni. Umestitev KPK v drug organ bi po njegovih besedah zmanjšala učinkovitost njenega delovanja. Delo na področju preprečevanja korupcije zahteva čas, rezultati – na primer pri delu z mladimi – pa se pokažejo šele po letih, in to le, če obstaja zgled prevzemanja odgovornosti na najvišji ravni države. Dr. Šumi je bil kritičen tudi do odnosa politike do KPK. Opozoril je, da pristojni na deklarativni ravni podpirajo njeno delovanje, podpora pa praviloma usahne, ko se sami znajdejo v postopkih pred KPK.
Zaprisege. Na Ministrstvu za pravosodje so pred državno sekretarko dr. Majo Čarni Pretnar potekale zaprisege novih sodnih izvedencev, cenilca in sodnih tolmačev. Kot sodni izvedenci so zaprisegli: Dejan Kolenc za strokovno področje ekonomija (podpodročji davki in računovodstvo), mag. Aleksandra Heinzer za strokovno področje ekonomija (podpodročje davki) in mag. Vesna Cvek za strokovno področje ekonomija (podpodročje finance). Kot sodni cenilec je zaprisegel Jan Dobnikar za strokovno področje gradbeništvo (podpodročje gradbeništvo splošno). Kot sodna tolmača za nemški jezik pa sta zaprisegla Martin Pirkovič in mag. Ema Marolt.
Petan oproščen. Okrožno sodišče v Kopru je po sodnici Meri Mikac, 12 let po začetku preiskav, izreklo oprostilno sodbo predsedniku uprave DZS in direktorju Term Čatež Bojanu Petanu ter trem soobtoženim v zadevi domnevne zlorabe položaja pri lastninjenju Term Čatež. Tožilstvo je napovedalo pritožbo. Obtožnica je poleg Petana bremenila še Bogdana Pušnika, direktorja borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, Marka Ignjića iz družbe Nisa in Matjaža Satlerja, zastopnika družbe M. B. Satler. Specializirano državno tožilstvo je Petanu očitalo dve kaznivi dejanji zlorabe položaja, ki naj bi ju v letih 2007–2008 storil kot nadzornik Term Čatež in predsednik nadzornega sveta Marine Portorož, ostali obtoženi pa naj bi mu pri tem pomagali. »Umik lastnih delnic ne more predstavljati kaznivega dejanja. Umik je predviden v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1),« je pojasnila sodnica.
Zadržanje novega parkirnega režima. Okrajno sodišče v Ljubljani je z začasno odredbo zadržalo izvajanje novega parkirnega režima v delu Štepanjskega naselja. Mestni občini Ljubljana (MOL) je naložilo, da do končne odločitve o tožbi, ki so jo vložili prebivalci naselja, preneha izvajati letos uvedeni režim, so sporočili iz Iniciative za Štepanjsko naselje. Iz začasne odredbe izhaja, da morata MOL in Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice nemudoma ustaviti vse aktivnosti, povezane z novim režimom, med drugim izdajanje in zaračunavanje parkirnih dovolilnic, pobiranje parkirnine ter odvoz vozil v delu naselja. Sodišče je odredilo tudi, da morata do končne odločitve spustiti potopni stebriček na eni parceli ter na drugi nemudoma odstraniti kovinski količek in omogočiti dovoz. V nasprotnem primeru smejo tožeče stranke poseg opraviti same na stroške MOL. Začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v sporu in še 30 dni po njeni pravnomočnosti.
Pobuda My Voice, My Choice zavrnjena. Evropska komisija ne bo vzpostavila novega finančnega mehanizma za širitev dostopa do splava v Evropski uniji (EU), s čimer je zavrnila pobudo, ki jo je podprlo skoraj 1,2 milijona evropskih državljanov. Ob tem je pojasnila, da bi lahko države članice za kritje stroškov splava – tudi za ženske, ki zaradi omejitev v matični državi odpotujejo v drugo državo članico – uporabile že obstoječi sklad. Državljanska pobuda My Voice, My Choice je zahtevala vzpostavitev prostovoljnega finančnega mehanizma na ravni EU, ki bi državam omogočil sofinanciranje oskrbe žensk, ki do splava ne morejo dostopati doma in se zato odločijo za potovanje v drugo državo članico.
Ortoped Kavčič toži premierja Goloba. Ortoped Gregor Kavčič je zaradi domnevnega obrekovanja na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil kazensko zasebno tožbo zoper predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Očita mu, da je v predvolilnem soočenju na TV Slovenija 19. februarja 2026 navajal neresnične trditve o njegovem delu. Dr. Golob je v oddaji dejal: »V Novem mestu smo imeli en primer, ko je predstojnik oddelka imel zasebno ordinacijo in tja organizirano vozil svoje paciente.« Dodal je, da je bilo v čakalni vrsti 1.277 čakajočih, po čiščenju seznama pa 588, in da je bila polovica pacientov na seznamu po nepotrebnem. »Veste, kdaj bi prišli na vrsto v Novem mestu, dokler je tam še deloval ta ortoped? Leta 2032, 32, dokler je deloval in vozil v svojo zasebno. Danes pridete na vrsto tekom letošnjega leta oziroma v začetku leta 2027,« je dejal. V tožbi, ki jo je v imenu Kavčiča vložil odvetnik Boštjan Penko, je med drugim navedeno, da je dr. Golob o ortopedu trdil in raznašal nekaj neresničnega.
Izbris profilov Aleksandra Repića. Štiri dni po njegovi aretaciji je družba Meta spletnemu vplivnežu Aleksandru Repiću, ki je na Instagramu znan predvsem kot @nepridiprav oziroma Pici in je imel več kot 100.000 sledilcev, izbrisala profil, kjer objavljal provokativne, pogosto politično obarvane prispevke in video vsebine. Domnevno naj bi kršil pravila uporabe Instagrama. Repić je nato odprl profil na omrežju X, ki je manj podvrženo cenzuri, in sledilce pozval, naj se tudi oni preselijo na bolj svobodno platformo.
Vir: Pravna praksa, št. 9, 2026
