Neuspeh zagovornikov ZPPKŽ. Vrhovno sodišče je odločilo v sporu, v katerem so zagovorniki Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) uveljavljali nepravilnosti v času kampanje za referendum o njegovi uveljavitvi. Presodilo je, da kljub nekaterim ravnanjem, ki pomenijo nedovoljeno izvajanje kampanje, niso dokazali, da bi ugotovljene kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid referenduma brez teh nepravilnosti drugačen, zato je tožbo zavrnilo. Ob tem je poudarilo, da le zaradi tega, ker je šlo v spornem obdobju za čas kampanje, od vernikov in verskih skupnosti ni bilo mogoče pričakovati, da bodo prenehali izražati svoja prepričanja, zlasti ker so ta tesno povezana s temo referendumskega vprašanja. Verske skupnosti imajo pravico vernikom podati moralna in etična izhodišča o vprašanjih, ki so bistvena za njihovo doktrino.
O laičnih nadzornikih. Varuh človekovih pravic je ob obravnavi pobude glede spremembe 77.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) proučil pogoje za opravljanje dela laičnih nadzornikov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter nadzor nad njihovim delom pri izvajanju nadzorov bolniških staležev, zlasti v razmerju do detektivov, ki delujejo po strožjih pogojih Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-2). Ugotovil je, da med laičnimi nadzorniki in detektivi obstajajo bistvene razlike v upravičenjih, namenu in pravni podlagi njihovega delovanja, zato njuna položaja nista primerljiva in ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom. Laični nadzorniki opravljajo omejen administrativni nadzor nad ravnanjem zavarovancev med začasno zadržanostjo od dela, brez dostopa do zdravstvene dokumentacije in brez upravičenj, ki jih imajo detektivi; njihove ugotovitve pa služijo le kot pobuda imenovanemu zdravniku za ponovno presojo upravičenosti do bolniškega staleža.
Zaprisege državnih tožilk. Na Ministrstvu za pravosodje so prisegle tri nove državne tožilke. Vanja Planinšek, Katja Koprivnikar in Anja Verovšek so nastopile funkcijo okrajnih državnih tožilk na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Slavnostne prisege so se udeležili generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Maja Čarni Pretnar in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, višji državni tožilec Iztok Stražar.
Ugovori zaradi nepravilnosti na volitvah zavrnjeni. Z Državne volilne komisije (DVK) so sporočili, da so volilne komisije osmih volilnih enot zavrnile ugovore Slovenske demokratske stranke (SDS) in pritožbo Demokratov Anžeta Logarja. SDS je v ugovorih, vloženih zaradi domnevnih nepravilnosti pri delu volilnih odborov in komisij, predlagala, da se rezultati 24 posebnih volišč za predčasno glasovanje ne bi upoštevali pri skupnem izidu glasovanja na volitvah v državni zbor, ki so potekale v nedeljo, 22. marca 2026. Za dve nedeljski volišči na Gorenjskem je predlagala tudi ponovitev glasovanja. DVK je še navedla, da je prejela predlog predstavnika liste kandidatov SDS za odreditev neodvisne forenzične preiskave. Tehnične težave pri delovanju spletne strani volitve.dvk-rs.si, ki so trajale 15 minut, trenutno preverja Urad za informacijsko varnost, ki bo o tem izdal poročilo.
Preverjanje diskriminacije pri predčasnem glasovanju. Zagovornik načela enakosti je po uradni dolžnosti uvedel postopek ugotavljanja diskriminacije na podlagi kraja bivanja pri možnosti oddaje predčasnega glasu na volitvah v državni zbor, ki so potekale v nedeljo, 22. marca 2026, v ljubljanskih volilnih okrajih volilne enote Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad. Proučil bo, ali so bili nekateri volivci pri tej ugodnosti obravnavani manj ugodno v primerjavi z drugimi glede na njihov kraj bivanja. Pri tem bo izhajal iz določbe Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki v prvem odstavku 69. člena določa, da se predčasno glasovanje opravi na posebnem volišču na območju okrajne volilne komisije. 14 okrajnih volilnih komisij z območja Upravne enote Ljubljana se je namreč odločilo, da bodo predčasno glasovanje organizirale na enem samem skupnem volišču, in sicer v Stožicah.
Obsodbe v Kavaškem klanu. Okrožno sodišče v Ljubljani je odločilo, da so Klemen Kadivec, njegov brat Blaž Kadivec in Bojan Stanojević krivi umora Danijela Božića in poskusa umora Žarka Tešanovića. Bratoma Kadivec je izreklo 28 oziroma 25 let enotne zaporne kazni, Stanojeviću pa 19 let zapora. Gre za umor in poskus umora v okviru obračuna znotraj Kavaškega klana. Sodišče je hkrati oprostilo tri obdolžene, Drejca Kovača, Vladana Kljajevića in Semirja Hajdarpašića. Iz obsežne obtožnice Specializiranega državnega tožilstva izhaja, da so obtoženi v okviru hudodelskega načrta slovenske celice Kavaškega klana načrtovali umor Božića in poskus umora Tešanovića.
Nova sestava Ustavnega sodišča. Mag. Marko Starman in Tamara Kek sta začela opravljati funkcijo ustavnih sodnikov. Nadomestila sta ustavna sodnika dr. Mateja Accetta in ddr. Klemna Jakliča, ki jima je mandat prenehal dan prej. Na podlagi odločitve sodnikov Ustavnega sodišča bo sodnik mag. Starman sodeloval pri delu senata za preizkus ustavnih pritožb s področja kazenskega prava, sodnica Kekova pa pri delu senata za preizkus ustavnih pritožb s področja upravnega prava.
Znova nasilje Jankovićevih varnostnikov. Na trasi kanala C0 je prišlo nasilnega incidenta. Eden od lastnikov zemljišč, Uroš Jernejc, je med jutranjo kontrolo na lastnem zemljišču zaradi prisotnosti delovnih strojev na lokaciji zahteval pogovor z vodjo gradbišča, ki pa je nanj naščuval varnostnike. Ti so ga nato po njegovih besedah podrli na tla, pri tem pa mu poškodovali gleženj. Prejel tudi udarec v čeljust, nato pa naj bi ga na silo odstranili z zemljišča. Jernejc trdi, da so mu varnostniki tudi grozili in mu vzeli telefon. Kot je še dejal Jernejc, je zaradi poškodbe hrbtenice in gležnja moral na urgenco, kjer pa so mu policisti izročili plačilni nalog, razlog naj bi bil neupoštevanje navodil varnostnika. Odvetnik lastnikov zemljišč Klemen Golob pa je pojasnil, da je presenečen nad izvajanjem gradbenih del za izgradnjo kanala C0 na območju hipodromu Stožice, saj da občina nima izkazane pravice do gradnje, ker njegovim strankam končna odločitev o gradbenem dovoljenju še ni bila vročena. Kot je dejal, njegova pisarna pošte še ni prevzela, a da je slišal govorice o tem, da je ministrstvo za naravne vire in prostor tik po parlamentarnih volitvah pritožbe lastnikov zemljišč zavrnilo.
Vir: Pravna praksa, št. 13, 2026