Nepravilnosti v upravnih postopkih. Vlada je sporočila, da je upravna inšpekcija leta 2025 obravnavala številne prijave in vprašanja v zvezi z uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uredbe o upravnem poslovanju in predpisov s področja dostopa do informacij javnega značaja. S svojim delom naj bi prispevala k izboljšanju zakonitosti upravnega odločanja ter k večji pravilnosti in učinkovitosti upravnega poslovanja v javnem sektorju. Pri nadzoru upravnih postopkov so bile najpogosteje ugotovljene nepravilnosti pri izdelavi odločb, zlasti glede njihovih sestavnih delov, kršitve temeljnih načel ZUP, nespoštovanje rokov za odločanje ter nepravilnosti pri poslovanju z vlogami strank, izdelavi zapisnikov in izdajanju pooblastil za vodenje in odločanje v upravnem postopku.
Prenova ljubljanske tržnice. Ministrstvo za naravne vire in prostor je investitorju, Mestni občini Ljubljana, izdalo integralno gradbeno dovoljenje za prenovo osrednje ljubljanske tržnice. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ki jo je izdelala družba Elea iC d.o.o., predvideva rekonstrukcijo in dozidavo Mahrove hiše, izgradnjo nove podzemne štirietažne parkirne hiše pod tržnico in celovito prenovo odprte tržnice na Vodnikovem trgu. Na podlagi poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelala družba E-Net okolje d.o.o., je bila v integralnem postopku izvedena presoja vplivov na okolje. Iz nje izhaja, da nameravana gradnja ob upoštevanju pogojev za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo škodljivih vplivov na okolje nima pomembnih škodljivih vplivov na okolje pri gradnji, uporabi oziroma obratovanju objektov in ob morebitni opustitvi objektov oziroma posega, kot so določeni v izreku odločbe.
Zadeva Stožice. V sojenju zaradi domnevnih nepravilnosti pri nakupu hladilne strojnice v kompleksu Stožice so zaslišali več prič. Te so pojasnile, da je bila strojnica zasnovana tudi za trgovski del in da Energetika za prostor plačuje najemnino. Takratni nadzornik Energetike Samo Lozej je pričal, da ni bil seznanjen z morebitnimi nepravilnostmi pri projektu, ni pa jasno odgovoril na vprašanje tožilstva, ali bi moralo vodstvo družbe nadzorni svet seznaniti s poslom, vrednim več kot tri milijone evrov. Nekdanji direktor Energetike Hrvoje Drašković je pojasnil, da je bilo soglasje nadzornega sveta potrebno le za odprodajo osnovnih sredstev ali zmanjšanje kapitala. Tožilstvo Draškoviću očita, da je konec maja 2010 podpisal pogodbo za nakup prostorov za strojnico v vrednosti nekaj več kot 1,6 milijona evrov, čeprav je deset dni prej podpisal pogodbo, po kateri naj bi Energetika prostor od Grepa pridobila brezplačno. V vmesnem obdobju pa naj bi po očitkih tožilstva posredoval Zoran Janković.
Digitalizacija tožilstva. Vrhovno državno tožilstvo je sporočilo, da s projektom Zelena sejna soba, ki poteka od julija 2024 do konca junija 2026, prehaja v fazo celovite digitalizacije. V okviru projekta bo prejelo sodobno tehnološko opremo, ki naj bi izboljšala učinkovitost delovnih procesov in okrepila odpornost pravosodnega sistema. Projekt izvaja Ministrstvo za pravosodje, financira pa se iz Načrta za okrevanje in odpornost. Njegov namen je vzpostavitev naprednega digitalnega okolja, ki naj bi tožilcem in tožilskemu osebju omogočilo učinkovitejše delo, lažjo komunikacijo in vodenje postopkov. Digitalizacija naj bi prispevala tudi k večji odpornosti sistema ter k hitrejšemu in preglednejšemu delovanju.
KPK predlaga spremembe. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na poslance državnega zbora naslovila predloge za izboljšanje boja proti korupciji. Opozorila je, da so institucije za preprečevanje korupcije lahko učinkovite le, če so organizacijsko in funkcionalno neodvisne od izvršilne oblasti in organov pregona. Takšno ločitev določa tudi mednarodni in evropski pravni okvir, vključno s potrjeno protikorupcijsko direktivo Evropske unije, ki poudarja preventivo ter zahteva obstoj ločenih, funkcionalno neodvisnih organov za preprečevanje korupcije in za pregon kaznivih dejanj s tega področja. KPK je predstavila tudi ključne predlagane spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), med drugim ureditev postopka pred KPK, določitev prednostne obravnave zadev na sodiščih, jasnejšo ureditev nezdružljivosti funkcij in lobiranja, uzakonitev obveznega odziva na priporočila KPK ter uvedbo dodatnih sankcij in zvišanje obstoječih glob.
Tekmovanje PAX Moot Court. S PF Univerze v Ljubljani so sporočili, da je njihova ekipa 17. aprila 2026 zmagala na tekmovanju PAX Moot Court, ki je potekalo v Sofiji v Bolgariji. Ekipo so sestavljali študenti David Golob, Jan Janjić in Maja Kozina. Na tekmovanje so se pripravljali pod vodstvom nekdanjih tekmovalcev Brina Smoleta, Jane Ušen in asist. Tima Sočaka ter pod mentorstvom asist. dr. Filipa Dougana. Poleg skupne zmage je ekipa osvojila tudi nagrado za najboljši pisni memorandum. V prvih dveh dneh ustnega dela tekmovanja se je pomerila z ekipami z Univerze v Gentu, Sciences Po Paris, Univerze na Dunaju in Singapore Management University. Tekmovalci so dvakrat nastopili kot zastopniki tožnika in dvakrat kot zastopniki toženca ter v vseh nastopih premagali nasprotne ekipe, s čimer so se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja. V četrtfinalu so premagali ekipo z National University of Singapore, v polfinalu ekipo Univerze v Maastrichtu, v finalu pa slavili proti ekipi Univerze v Sofiji.
Tekmovanje AILA. S PF Univerze v Ljubljani so sporočili, da je njihova ekipa zmagala na mednarodnem tekmovanju AILA International Moot Court Competition on the Crime of Genocide, ki je med 23. in 26. aprilom 2026 v organizaciji Armenian International Law Association potekalo v Erevanu v Armeniji. Ekipo, ki so jo sestavljali Irma Alibabić, Ana Mencin, Tine Abram in Kristjan Šuštaršič, je vodila doc. dr. Maruša Tekavčič Veber ob pomoči trenerjev asist. Sergeje Hrvatič in asist. Gala Vebra. Tekmovalci so se uvrstili v sklepni del prve izvedbe tekmovanja, ki temelji na poznavanju Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida in simulaciji postopka pred Meddržavnim sodiščem. V finalu, kjer so zagovarjali stališča tožene stranke, so se pomerili z ekipo French University in Armenia. Ana Mencin je prejela tudi nagrado za najboljšo govorko predhodnih krogov tekmovanja.
Zmanjšanje števila ministrstev. Državni zbor je sprejel predlog (EPA 0033-X) novele Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-K), s katero se število ministrstev zmanjšuje z 19 na 14. Po novem se delovna področja združujejo: gospodarstvo, delo in šport bodo v enem ministrstvu, ustanavlja se ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, področji izobraževanja in znanosti se združujeta v ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, prav tako se združujejo notranje zadeve in javna uprava. V vladi ostajajo še ministrstva za finance, infrastrukturo in energetiko, zdravje, okolje in prostor, pravosodje, kmetijstvo, kulturo, lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, obrambo ter zunanje in evropske zadeve. Ohranjen ostaja tudi minister brez resorja za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Vir: Pravna praksa, št. 17-18, 2026
