Osem let zapora za poskus uboja, brez izgona iz države. Okrožno sodišče v Kopru je odločilo, da je srbski državljan Teodor Quao Jagodić kriv poskusa uboja Koprčana. Ugotovilo je, da je oškodovanca zavestno napadel in mu s kijem z žeblji povzročil rane, vendar dejanja ni dokončal. Sodnik je obtoženemu ob izreku zaporne kazni v kazen vštel čas, prebit v priporu. Sodišče mu je naložilo tudi plačilo stroškov sojenja in mu pripor podaljšalo do pravnomočnosti sodbe. Tožilstvo je sicer zahtevalo 17 let zapora in izgon iz države zaradi poskusa umora. Tožilka je zaradi nižje izrečene kazni in zavrnitve izgona že napovedala pritožbo zoper sodbo.
Po štirih letih šele do pravnomočne obtožnice v zadevi Fotopub. V zadevi Fotopub, ki je izbruhnila leta 2022, je obtožnica zoper Dušana Smodeja postala pravnomočna 11. marca 2026. Predobravnavni narok je razpisan za 3. junij 2026. Tožilstvo je obtožnico, ki Smodeju očita kazniva dejanja spolnega nasilja, omogočanja uživanja prepovedanih drog in povzročitve telesnih poškodb, vložilo 28. februarja 2025. Pred nekaj dnevi je ministrica za kulturo Asta Vrečko obiskala beneški bienale, ob vstopu v restavracijo, kjer je bilo dogovorjeno delovno kosilo, pa je opazila, da za sosednjo mizo sedi Dušan Smodej. Ministrica je skupaj z veleposlanikom Matjažem Longarjem in generalnim konzulom Gregorjem Šucem restavracijo takoj zapustila.
Obsodbe v zadevi Teš. Okrožno sodišče v Celju je odločilo, da so nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroš Rotnik, nekdanji vodja elektroslužbe Teša in družbe Sol Intercontinental Bojan Brešar ter lobist Peter Kotar krivi zlorabe položaja. Rotnik je bil obsojen na leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobo treh let ter na 40.000 evrov denarne kazni. Brešarju in Kotarju je sodišče izreklo po eno leto pogojne zaporne kazni ter vsakemu naložilo plačilo 30.000 evrov denarne kazni. Denarno kazen v višini 50.000 evrov mora plačati tudi družba Sol Intercontinental. Obtoženi morajo družbi Teš solidarno vrniti nekaj več kot 285.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi z obrestmi in poravnati stroške kazenskega postopka. Sodba še ni pravnomočna.
Odtekanje podatkov na SDT. Mediji so poročali, da tožilstvo kazensko preganja štiri nekdanje javne uslužbenke Specializiranega državnega tožilstva (SDT): Tanjo Tolimir, Vesno Horvat, Andrejo Kravanja in Suzano Miletić. Očita jim, da so v letih 2020 in 2021 prek službenih računalnikov vstopale v računalniško zbirko podatkov tožilstva in 172-krat nepooblaščeno vpogledovale v zapisnike tožilske uprave ter se pri tem seznanile z različnimi podatki, tudi z osebnimi podatki drugih oseb. S tem naj bi storile kazniva dejanja napada na informacijski sistem. Med obtoženimi je tudi Tanja Tolimir, ki je bila zaradi izdaje tajnih podatkov leta 2023 obsojena na dve leti zapora, vendar je višje sodišče sodbo pozneje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožilstvo ji med drugim očita, da je tožilske podatke razkrivala tudi domnevnim članom slovenske celice Kavaškega klana, vendar tožilstvu tega v prvem sojenju ni uspelo dokazati.
Zapriseglo deset novih sodnikov. Pred predsednikom državnega zbora Zoranom Stevanovićem je zapriseglo deset novih sodnikov. Predsednik Vrhovnega sodišča dr. Damjan Orož jim je zaželel uspešno opravljanje sodniške funkcije, ki po njegovih besedah prinaša izjemno odgovornost, hkrati pa tudi številne izzive. Kot novi sodniki so zaprisegli Davorin Visočnik, Mihaela Oprešnik in Rowena Varljen na mesta okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani, Mateja Brumec in Mateja Čeh na mesti okrožnih sodnic na Okrožnem sodišču v Mariboru, mag. Katja Lužnik na mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Novi Gorici, Bojana Preskar Arh na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Krškem, Janja Mihelič Sluga na mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Sevnici, Alenka Cmok na mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Krškem ter Tina Radešček Jarc na mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Novem mestu.
Poskus presoje ustavnosti volitev. Na Ustavno sodišče sta bili vloženi dve pritožbi zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev. Skupina 30 intelektualcev s prvopodpisanim dr. Dušanom Kebrom pričakuje, da bo sodišče preverilo sum tujega vmešavanja v volilni proces, v ločeni pritožbi pa se je na sodišče obrnil tudi glasbenik Darko Nikolovski, ki zahteva razveljavitev volitev. Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je ocenil, da predlagatelji nimajo realnih možnosti za uspeh. Poudaril je, da ustavna pritožba ni sredstvo za izpodbijanje volilnega izida: »Uspeli bi namreč samo, če bi ta kršitev, prvič, sploh obstajala, drugič, če bi imela potencial vplivanja na izid volitev, in tretjič, ta vpliv bi moral biti bistven.
Poskus podkupovanja poslancev, da bi podprli Goloba. Predsednik državnega zbora in stranke Resni.ca Zoran Stevanović je tožilstvu predal podpisane izjave poslancev stranke Resni.ca Nedeljka Todorovića, Borisa Mijića in Aleksandra Štorka, v katerih naj bi bili opisani poskusi njihovega podkupovanja. Po navedbah vodje poslanske skupine Resni.ca Katje Kokot naj bi jim predstavniki leve politične opcije za prestop v drugo politično opcijo ponujali visoke denarne zneske. Štorek je o Dušanu Kondi zapisal: »Dne 15. aprila me je poklical in prosil, da se dobiva na Špici in da mi mora povedati nekaj nujnega. Rekel mi je, da mi ne bi smel povedati, pa mi mora povedati, da ima vabilo Andreja Ribiča. Šlo je za prestop – da že imajo dva naša poslanca in da potrebujejo še enega. Potem mi je začel razlagati o denarju, da lahko dobim večjo vsoto denarja, hišo, avto.«
Nova predsednica Upravnega sodišča. Sodni svet je Mojco Medved Ladinek, višjo sodnico na Upravnem sodišču, imenoval za predsednico tega sodišča za dobo šestih let. Za novo sodnico na Upravnem sodišču je imenoval mag. Tadejo Oštir, državnemu zboru pa je v izvolitev za sodnico istega sodišča predlagal Jano Železnik.
Priznanje krivde v primeru Šutar. V zadevi smrti Novomeščana Aleša Šutarja je obtoženi Samire Šiljić s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, so potrdili na Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu. Podrobnosti sporazuma za zdaj še niso znane. Tožilstvo Šiljiću očita povzročitev posebno hude telesne poškodbe, zaradi katere je Šutar 25. oktobra 2025 umrl, za kar Kazenski zakonik (KZ-1) predpisuje kazen od treh do 15 let zapora. Po navedbah tožilstva naj bi Šutarja pred klubom LokalPatriot v središču Novega mesta tako močno udaril, da je padel in z glavo udaril ob tla, zaradi česar je umrl.
Vir: Pravna praksa, št. 21, 2026
Pogovor z LEXI
