Napadalec na obvezno zdravljenje. Okrožno sodišče v Ljubljani je 38-letnemu Gregi Vogi, ki je novembra 2025 na Bavarskem dvoru v Ljubljani z nožem hudo ranil voznika Ljubljanskega potniškega prometa Zlatana Rahmanovića, izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru. Oprostilo ga je plačila sodnih stroškov in mu zaradi ponovitvene nevarnosti do pravnomočnosti odločitve podaljšalo pripor. Sodni senat je odločil, da Voga zaradi shizofrenije ni imel nadzora nad svojimi dejanji. Kot je pojasnil predsednik senata Rok Kobal, ima voznik avtobusa zaradi napada še vedno zmanjšano sposobnost za delo, njegovo zdravljenje pa še ni končano. Verjetno je zaradi napada utrpel trajne posledice, je dodal.
Osnutek predloga ZDUPS. Zaključila se je javna obravnava predloga (EVA 2026-1611-0028) Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev (ZDUPS). Po mnenju Ministrstva za finance je predlog ZDUPS dober za ljudi, saj jim daje možnost izbire. Med drugim ureja ustavno priznano pravico do uporabe gotovine, hkrati pa ponudnike blaga in storitev zavezuje k sprejemanju vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva. Prav tako pomembno je, kot so zapisali na ministrstvu, da predlog uvaja brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev za vse, ki prejemajo plače, pokojnine in druge redne dohodke, za ranljive skupine in upokojence pa bo ta paket še razširjen. Predlog ZDUPS tako prispeva k zaščiti ranljivejših ljudi in predvidljivejšim stroškom za vse potrošnike, s sorazmernimi bremeni in omejitvami za ponudnike pa zagotavlja tudi ustrezno ravnovesje med varovanjem javnega interesa in konkurenčnim delovanjem bančnega trga, so še zapisali na ministrstvu, ki bo zdaj prejete pripombe proučilo.
Dolgotrajnost azilnih postopkov. Na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo je potekal krizni sestanek, namenjen reševanju problematike dolgotrajnih migracijskih postopkov in prenatrpanosti azilnih domov. Sestanka so se med drugim udeležili državni sekretar Franc Kangler, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Barbara Levstik Šega, direktorica Urada Vlade za oskrbo in integracijo migrantov (Urad) mag. Katarina Štrukelj ter vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Danijel Lorbek. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da bo Urad za vsakega prosilca, ki na končanje postopka čaka več kot dve leti, vložil nadzorstveno pritožbo na Upravno sodišče z namenom pospešitve postopkov in učinkovitejšega reševanja posameznih primerov. Izpostavljeno je bilo tudi, da je pet oseb v azilnem domu nastanjenih že več kot pet let. Razlogi za tako dolgotrajno nastanitev so povezani zlasti z dolgotrajnimi postopki pred pristojnimi sodišči v Sloveniji.
Pravnomočna kazen v primeru Šutar. Kazen šest let in tri mesece zapora, izrečena Samirju Šiljiću zaradi smrti Novomeščana Aleša Šutarja, je postala pravnomočna. Tožilstvo pa je odstopilo od pregona zoper sprva osumljenega Šiljićevega bratranca Sabrijana Jurkovića. Šiljić je konec maja 2026 na sodišču priznal krivdo za napad na Šutarja 25. oktobra 2025, ki se je končal s Šutarjevo smrtjo. Okrožno sodišče v Novem mestu mu je v skladu s sporazumom, ki ga je sklenil s tožilstvom, izreklo kazen šest let in tri mesece zapora. Ker sta mu bili pred tem izrečeni dve pogojni obsodbi, ju je sodišče preklicalo in mu izreklo enotno kazen šest let in devet mesecev zapora. Sodnik Peter Žnidaršič je sporazum, sklenjen s tožilstvom, sprejel, ker je ocenil, da izpolnjuje vse zakonske pogoje in je v skladu s sodno prakso. Ker se zoper izrečeno kazen ni pritožila nobena od strank, je sodba postala pravnomočna.
Smodej prvič pred sodiščem. Zaradi obtožb kaznivih dejanj spolnega nasilja, telesne poškodbe in omogočanja uživanja prepovedanih drog v aferi Fotopub se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani prvič zglasil Dušan Smodej. Na sodišče je prišel v spremstvu svojega odvetnika Miloša Zarića. Kot je Zarić po koncu polurnega naroka povedal medijem, je predobravnavni narok končan. Narok je bil za javnost zaprt. Afera Fotopub je izbruhnila avgusta 2022, ko so se na enem od družbenih omrežij pojavila anonimna pričevanja o dogajanju okoli istoimenskega društva, ki ga je vodil Smodej. Ta je po izbruhu afere društvo ukinil, svojo umetniško kariero pa nadaljeval v tujini, med drugim v Italiji in Franciji. Zoper Smodeja je bil na Okrajno sodišče v Ljubljani ločeno vložen tudi obtožni predlog zaradi dveh kaznivih dejanj goljufije.
Nedavno ustanovljena »trajnostna« Akademija pred ukinitvijo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je na portalu E-demokracija objavilo predlog (EVA 2026-3370-0001) Zakona o prenehanju Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije (ZPAZTRS), ki ureja začetek postopka likvidacije in vprašanja, povezana z izvedbo njenega prenehanja. Obstoj Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije kot posebnega samostojnega javnega zavoda po oceni ministrstva glede na institucionalne zmogljivosti, ki že obstajajo v raziskovalnem, visokošolskem, razvojnem in upravnem sistemu Slovenije, ni smiseln. »Vsebinsko pomembnost tega področja je mogoče zagotavljati z vključevanjem več obstoječih institucij, interdisciplinarnim sodelovanjem, javnimi razpisi, ciljnimi raziskovalnimi programi, raziskovalnimi projekti, mednarodnimi partnerstvi in drugimi oblikami konkurenčnega financiranja,« je ob tem poudaril minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević.
Ustava za mlade. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino ter Ministrstvo za obrambo sta sporočili, da bosta vsem prvošolcem in dijakom prvih letnikov podarili izvod Ustave Republike Slovenije (URS). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino želi z izročitvijo URS mlade spodbuditi k razumevanju pomena ustavnih vrednot, državljanske odgovornosti, aktivnega državljanstva in sodelovanja v demokratični družbi. Ministrstvo za obrambo pa bo prvošolcem podarilo tudi slovensko zastavico kot enega najpomembnejših simbolov slovenske državnosti, samostojnosti in suverenosti.
O položaju verskih skupnosti. Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je srečala s predsednikom Slovenske škofovske konference in novomeškim škofom msgr. dr. Andrejem Sajetom. Govorila sta o uresničevanju svobode veroizpovedi, položaju cerkva in drugih verskih skupnosti v Sloveniji, preprečevanju nestrpnosti ter potrebi po okrepljenem dialogu z državo. Posebno pozornost sta namenila pojavom kristjanofobije in odločno obsodila skrunjenje verskih objektov, simbolov in predmetov. Takšna dejanja ne povzročajo le materialne škode in morebitnega poškodovanja kulturne dediščine, temveč posegajo tudi v dostojanstvo vernikov, prizadenejo njihove verske občutke in ustvarjajo občutek ogroženosti. Med drugim sta govorila tudi o dolžnosti države, da uredi vprašanje žrtev povojnih pobojev in zagotovi njihov dostojen pokop. Pri tem je treba upoštevati tudi pravico svojcev do resnice in njihove želje glede pokopa.
Vir: Pravna praksa, št. 31-32, 2026
