Smodeju iz Fotopuba po letu dni še niso vročili obtožnice. V zadevi Fotopub so mediji poročali, da sodišču več kot tri leta po izbruhu afere še vedno ni uspelo vročiti obtožnice Dušanu Smodeju. Na sodišču so pojasnili, da obtožnica še ni pravnomočna, ker mu še ni bila vročena, aktivnosti za vročitev pa potekajo. Dodali so, da gre za odprt postopek in da zadeva še ni zastarala. Pravnomočnost obtožnice je pogoj za začetek sojenja. Smodej naj bi bil po navedbah medijev v tujini. Na ravni Evropske unije je sicer dogovorjeno, da pravosodni organi pri vročanju procesnih listin obdolžencem sodelujejo neposredno. Obtožnica Smodeja bremeni kaznivih dejanj spolnega nasilja, omogočanja uživanja prepovedanih drog in povzročitve telesnih poškodb. Tožilstvo jo je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo v začetku leta 2025. V ločenem obtožnem predlogu, vloženem na Okrajno sodišče v Ljubljani, pa je njegovo ime povezano še z dvema kaznivima dejanjema goljufije.
Pregled dodeljevanja zadev. Višje sodišče v Ljubljani je sporočilo, da je po razkritjih v oddaji Tarča na Radioteleviziji Slovenija in na podlagi poziva Sodnega sveta na Okrožnem sodišču v Ljubljani opravilo nadzor nad poslovanjem sodne uprave. V okviru nadzora je preverilo pravilnost dodeljevanja zadev na tem sodišču. Preverjanje je zajelo kazenske zadeve, izpostavljene v navedeni oddaji. Iz ugotovitev nadzora, za katerega je Sodni svet ocenil, da je bil izveden izjemno natančno in skrbno, izhaja, da v obravnavanih primerih nepravilnosti pri dodeljevanju kazenskih zadev niso bile ugotovljene. Višje sodišče v Ljubljani je zaradi zagotavljanja transparentnosti objavilo celoten zapisnik o ugotovitvah nadzora sodne uprave.
Nova predsednica KPK. Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad se je v Predsedniški palači najprej predstavila javnosti, nato pa je predsednica države dr. Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Mandat aktualnemu predsedniku KPK dr. Robertu Šumiju poteče 31. marca 2026, nova predsednica pa bo funkcijo nastopila dan pozneje. »V državi, v kateri je razširjena korupcija, tudi človekovih pravic ni,« je opozorila Bervar Sternadova. Po njenih besedah posledice korupcije občutimo vsi – bodisi ko posamezniki nimajo enakega dostopa do zdravstvenih ali drugih socialnih storitev bodisi ko se sredstva namesto v gradnjo šol, vrtcev in bolnišnic pretakajo v zasebne žepe. Ocenjuje, da je KPK v dobri kondiciji, hkrati pa vidi možnosti za njeno nadgradnjo in razvoj.
Zvišanje obveznega zdravstvenega prispevka. Z Ministrstva za zdravje so sporočili, da se bo obvezni zdravstveni prispevek 1. marca 2026 zvišal na 39,36 evra, kar je 5,9 odstotka več kot doslej. Odredba je še v medresorskem usklajevanju. Prispevek, ki je januarja 2024 nadomestil prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se vsako leto samodejno uskladi z rastjo povprečne bruto plače. Ta je po podatkih Statističnega urada lani znašala 2.536 evrov in bila za 5,9 odstotka višja kot leto prej. Na letni ravni bo vsak zavarovanec za obvezni zdravstveni prispevek namenil 472 evrov, kar je 26 evrov več kot lani, ko je mesečni prispevek znašal 37,17 evra. Ob uvedbi sistema pred dvema letoma je bil prispevek določen pri 35 evrih, kar pomeni, da se je do zdaj zvišal za 12,5 odstotka oziroma za nekaj več kot 52 evrov na leto.
Sprejet ZVin-1. Državni zbor je sprejel predlog (EPA 2597-IX) Zakona o vinu (ZVin-1), ki po navedbah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pomeni prvo celovito in sistemsko prenovo področja po skoraj dveh desetletjih. ZVin-1 vzpostavlja sodoben strateški okvir za stabilen razvoj vinogradništva in vinarstva ter poudarja gospodarski, prostorski in družbeni pomen panoge. Na ministrstvu so pojasnili, da prenovljen in nadgrajen register pridelovalcev določa jasne obveznosti vpisa, razširja krog zavezancev tudi na subjekte brez lastnih vinogradov ter uvaja natančnejšo prijavo pridelka grozdja in nov spremni dokument. Sistem naj bi omogočal popolno sledljivost, preglednejše upravljanje tveganj in učinkovitejši nadzor.
Primer Šutar. Okrožno sodišče v Novem mestu je ugodilo zahtevi državnega tožilstva za uvedbo sodne preiskave zoper priprtega 20-letnega Samirja Šiljića, osumljenega napada na Aleša Šutarja, so potrdili na Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu. Podrobnosti o zadevi – tudi o tem, ali sta osumljenca še vedno dva, poleg Šiljića tudi prvotno priprti 21-letni Sabrijan Jurkovič – na tožilstvu zaradi interesa postopka za zdaj ne razkrivajo. Okrožno sodišče v Novem mestu je Šiljiću zaradi napada 25. oktobra 2025 pred klubom LokalPatriot, po katerem je umrl Novomeščan Šutar, pripor podaljšalo še za 30 dni. V priporu bo tako najmanj do 17. marca 2026.
Nadzor pravice do izbrisa. Informacijski pooblaščenec (IP) je sporočil, da je kot član Evropskega odbora za varstvo podatkov sodeloval v usklajeni nadzorni akciji glede izvrševanja pravice do izbrisa osebnih podatkov. V Sloveniji so se osredotočili na uveljavljanje pravice do izbrisa v sektorju deljene mobilnosti in javnega prevoza. IP je izvedel inšpekcijske nadzore pri treh upravljavcih s tega področja. Ugotovil je, da je pogosta praksa, da posameznik zahteva izbris osebnih podatkov, vendar z uporabo funkcije »izbriši račun« doseže le odstranitev aplikacije s svoje naprave ali omejitev obdelave podatkov do izteka roka hrambe, ne pa dejanskega izbrisa osebnih podatkov. Posamezniki o takšnem načinu »izbrisa« niso ustrezno obveščeni. Poleg tega posamezniki v primerih, ko je bila njihova zahteva za izbris zavrnjena, pogosto niso prejeli jasne in pravočasne obrazložitve razlogov za zavrnitev ter pouka o pravici do pritožbe.
Zahteva za oceno ustavnosti. Slovenska demokratska stranka (SDS) in Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) sta na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti dela Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), ki določa, da so tudi upokojenci in popoldanski s. p.-ji zavezanci za plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. V opoziciji so že dlje časa kritični do ureditve, ki z obveznostjo plačevanja prispevka bremeni tudi nekatere najranljivejše skupine, zlasti upokojence, čeprav so prav ti med upravičenci do storitev dolgotrajne oskrbe. Kritični so tudi do tega, da država zaračunava prispevek, čeprav se v praksi izvaja le majhen del storitev po ZDOsk-1, saj ni potrebnih kapacitet in kadrovskih resursov.
Vir: Pravna praksa, št. 8, 2026
