Primer Šutar. Po odpravi pripora 21-letniku, prvoosumljenemu za napad na Novomeščana Aleša Šutarja, je Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu predlagalo uvedbo preiskave in odreditev pripora zoper drugega osumljenca, Okrožno sodišče v Novem mestu pa je pripor tudi odredilo. Kot so pojasnili na Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu, so uvedbo preiskave in odreditev pripora zoper drugega osumljenca predlagali na podlagi utemeljenega suma, ki izhaja iz ugotovitev predhodne kazenske preiskave. Ob tem so dodali, da kazenska preiskava zoper 21-letnika še ni zaključena, saj pričakujejo izvedensko mnenje Inštituta za sodno medicino o vrsti in teži poškodb, o vzroku smrti pokojnega ter dodatno odrejeno izvedenstvo. »Ko bo sodišče prejelo izvedenski mnenji in spis po končani preiskavi poslalo tožilstvu v nadaljnjo odločitev, bo sprejeta ustrezna državnotožilska odločitev,« so še zapisali.
Dan ustavnosti. Ustavno sodišče je s slavnostno sejo obeležilo dan ustavnosti. Slavnostna govornica na slovesnosti, ki jo je vodil predsednik Ustavnega sodišča dr. Rok Čeferin, je bila sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča Beti Hohler. Ta je opozorila, da so najbolj skrb vzbujajoči politični pritiski na mednarodna sodišča in selektivno izpolnjevanje obveznosti iz mednarodnih pogodb. Pri tem je še posebej na udaru mednarodno kazensko sodišče, njegovi sodniki pa tarče sankcij in kazenskih postopkov. »Napadi na mednarodna sodišča imajo še dodatno dimenzijo, saj so usmerjeni v to, da se sodišča predstavi kot nelegitimna, politično motivirana ali celo nevarna. Njihov cilj je spodkopati zaupanje v samo idejo neodvisnega mednarodnega sodstva. Neodvisnost sodstva je več kot le formalno načelo – je merilo civilizacijske zrelosti,« je poudarila Hohlerjeva.
Obtožnica zoper policiste. Specializirano državno tožilstvo je v primeru smrti 37-letnika, ki je umrl po policijski obravnavi 8. decembra 2024 na Čopovi ulici v Ljubljani, vložilo obtožnico zoper šest policistov. Zoper enega policista je bila vložena obtožnica zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, zoper peterico pa zaradi kaznivih dejanj opustitve pomoči. To izhaja iz obvestila Specializiranega državnega tožilstva o vložitvi neposredne obtožnice, ki ga je medijem posredoval brat pokojnega. Tožilec Primož Suknaič je opustil pregon zoper dva policista zaradi suma opustitve pomoči pokojnemu med policijskim posredovanjem. V sklepu je med drugim zapisal, da ni podan utemeljen sum, da bi osumljena policista storila očitano kaznivo dejanje, kar je utemeljil tudi z zbranimi podatki v predkazenskem postopku.
Kršitev ZIntPK. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sporočila, da je zoper dr. Milana Brgleza vodila postopek o prekršku in izdala odločbo zaradi kršitve drugega odstavka 26. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter posledično storitve prekrška po četrti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK. Takratni državni sekretar dr. Brglez namreč KPK v roku osmih delovnih dni od začetka opravljanja poklicne ali druge dejavnosti ni pisno obvestil, da opravlja pedagoško dejavnost.
Izzivanje volje volivcev. Posamezniki iz skupine volivcev Bogdan Biščak, dddr. Andrej Pleterski, dr. Dušan Keber in dr. Igor Pribac, katerih ugovor zaradi domnevnih nepravilnosti v času referendumske kampanje o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) je Državna volilna komisija zavrgla, ter dr. Brigita Skela Savič so vložili tožbo na Vrhovno sodišče. Tožbo so vložili po tem, ko je bil zakon na referendumu prepričljivo zavrnjen, pri čemer skupina vztraja, da so zdravniške organizacije in Katoliška cerkev s sistematičnim širjenjem neresničnih in zavajajočih izjav kršile pravila referendumske kampanje. Tiskovni predstavnik Katoliške cerkve v Sloveniji dr. Gabriel Kavčič se je odzval z besedami: »Zagovorniki propadlega zakona naj svoj trud namesto v nedemokratične težnje po razveljavitvi referenduma raje usmerijo v urejanje paliativne oskrbe ter slovenskega zdravstva.«
Skrunitev grobov. Neznanci so na pokopališčih v Škofijah in Svetem Antonu oskrunili grobove in odtujili številne predmete. Točen obseg škode še ni znan, saj je odvisen od prijav oškodovancev; je pa škoda že presegla 20.000 evrov. Policisti zadevo obravnavajo kot kaznivi dejanji tatvine ter oviranja pogreba in skrunitve groba, za kateri je predpisana kazen do treh let zapora. Grobovi so po navedbah Policijske uprave Koper poškodovani, razdrti ali drugače hudo oskrunjeni, neznani storilec pa si je protipravno prilastil različne nagrobne predmete. »Poškodovanih je skupno 110 grobov, od tega 79 v Škofijah in 31 v Svetem Antonu,« je povedal vodja operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Koper David Iskra. Po njegovi oceni se lahko skupna škoda po dodatnih prijavah še poveča.
Razpis državnozborskih volitev. Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je podpisala odlok o razpisu rednih državnozborskih volitev, ki bodo potekale 22. marca 2026. Za začetek volilnih opravil je določila 12. januar 2026. Pirc Musarjeva je v odgovoru na novinarska vprašanja dejala, da je pri sebi nekako že sprejela odločitev, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki bo prinesel 46 glasov.
Prostovoljna predaja orožja. Do zdaj je bilo opravljenih 38 prostovoljnih izročitev orožja oziroma streliva, ki so ga imetniki posedovali brez veljavne orožne listine, ter orožja oziroma streliva, katerih promet, nabava in posest v skladu z Zakonom o orožju (ZOro-1) niso dovoljeni ali so omejeni. Prostovoljno izročitev omogoča novela D ZOro-1, možnost predaje pa je odprta še do konca januarja 2026. Na Ministrstvu za notranje zadeve so ob tem opozorili, da imetniki orožja oziroma streliva tega ne smejo prinašati sami na policijsko postajo, upravno enoto ali kam drugam, temveč morajo izročitev predhodno najaviti policiji na posebno telefonsko številko 080 22 35. Policija nato orožje oziroma strelivo prevzame pri imetniku in mu o tem izda potrdilo.
Poziv Sodnega sveta Antonu Panjanu. Sodni svet je zaradi očitkov, predstavljenih v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija 18. decembra 2025, pozval predsednika Višjega sodišča v Ljubljani Antona Panjana, naj v okviru svojih pristojnosti preveri pravilnost poslovanja Okrožnega sodišča v Ljubljani v delu, ki se nanaša na očitane nepravilnosti pri dodeljevanju kazenskih zadev s strani nekdanjega predsednika Marjana Pogačnika, in po potrebi sprejme ustrezne ukrepe.
Predsedničini kandidati. Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je za tri nove ustavne sodnike predlagala odvetnico Tamaro Kek, profesorico na FSD Univerze v Ljubljani dr. Barbaro Kresal in predavatelja na EPF Nove univerze mag. Marka Starmana. Kekova in mag. Starman bi nadomestila dr. Mateja Accetta in ddr. Klemna Jakliča, ki jima mandat poteče 26. marca 2026, dr. Kresalova pa dr. Rajka Kneza, ki mu funkcija poteče 24. aprila 2026. Za varuhinjo človekovih pravic je predsednica predlagala dr. Simono Drenik Bavdek, ki trenutno opravlja naloge pomočnice vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic. Za guvernerja Banke Slovenije pa je predlagala dr. Primoža Dolenca, ki je že drugi mandat viceguverner Banke Slovenije.
Odprava vladnega sklepa. V zvezi s postopki po poplavah in plazovih avgusta 2023 je Upravno sodišče odpravilo vladni sklep o rušitvi približno 30 objektov na levem bregu Savinje v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki. Po besedah enega od tožnikov, Bojana Arčana, so bili prebivalci uvrščeni na seznam za selitev še pred izdelavo kakršnekoli strokovne študije, ki bi takšno odločitev utemeljevala. Po njegovem prepričanju bi bilo treba upoštevati tudi nove okoliščine, med drugim dejstvo, da je bila po poplavah avgusta 2023 Savinja očiščena, kar se po njegovih navedbah več let pred tem ni zgodilo. Poleg tega so po novem že pred Letušem predvideni suhi zadrževalniki, s čimer se poplavna ogroženost Letuša dodatno zmanjšuje.
Vir: Pravna praksa, št. 1-2, 2026
