Obnova sodišča na Vrhniki. Ministrica za pravosodje mag. Andreja Kokalj se je sestala z županom Občine Vrhnika Danielom Cukjatijem. V ospredju pogovorov je bila problematika sodne stavbe na Cankarjevem trgu, v kateri deluje Okrajno sodišče na Vrhniki, in možnosti za njeno celovito sanacijo. Sogovornika sta se strinjala, da je stavba zaradi starosti, potresne ogroženosti in slabega stanja nujno potrebna obnove. Po navedbah ministrstva gre za kompleksen projekt, ki poleg finančnih sredstev zahteva tudi pripravo projektne dokumentacije, ureditev lastniških vprašanj in uskladitev vseh deležnikov. V letu 2026 so predvidena sredstva za pripravo projektne dokumentacije, ki predstavlja ključen korak k začetku investicije.
Postopkovna tveganja. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila obravnavo prijave, ki se je nanašala na domnevne nepravilnosti pri postopku imenovanja sodnika Ustavnega sodišča. Kršitve iz svojih pristojnosti, to je kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ni potrdila, je pa zaznala postopkovna tveganja, zaradi katerih je na državni zbor naslovila priporočila za izboljšanje normativnega okvira. KPK priporoča, naj se ureditev postopka predlaganja kandidatov za različne funkcije s strani predsednika države dopolni z določbami o dopustnosti umika predlogov kandidatov.
Težave porotnikov. Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je sestala s predstavniki Društva sodnikov porotnikov Slovenije. Ti so izpostavili potrebo po izobraževanju, saj je bilo v 30 letih izvedeno le eno. Opozorili so tudi na vprašanja, povezana z izborom oziroma ustreznimi kriteriji za imenovanje sodnikov porotnikov, nepreglednostjo glede načina dodeljevanja zadev in neustreznim nagrajevanjem za opravljanje te funkcije. Poudarili so še, da se v praksi vloga sodnikov porotnikov med posameznimi sodišči in sodniki razlikuje. Varuhinja je podprla njihovo pobudo glede izobraževanja sodnikov porotnikov in kot zgled navedla usposabljanje t. i. svetovalcev za begunce. Po njenem mnenju bi bilo smiselno obvezno izobraževanje sodnikov porotnikov urediti z zakonom. Prav tako bi bilo treba poenotiti postopek njihovega imenovanja, da bi bila izbira v skladu s predpisi, neodvisna in nepolitična, ob upoštevanju načela delitve oblasti, ter prijavo omogočiti vsakemu državljanu.
Preiskava zoper Lahovnika. Specializirano državno tožilstvo je zoper nekdanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika zaradi suma zlorabe položaja v zadevi TEŠ 6 po 16 letih uvedlo preiskavo. Odločitev o uvedbi kazenskega postopka še ni bila sprejeta. Na tožilstvu po poročanju medijev zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne morejo posredovati. Na zadnji obravnavi v zadevi TEŠ 6 je zagovornik enega od obdolženih Josefa Reisla napovedal vložitev listin iz spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki naj bi v projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj obremenjevale Lahovnika. Po njegovih besedah se Lahovniku, ki je bil minister med letoma 2008 in 2010, očitajo nepravilnosti, ki naj bi pomenile zlorabo uradnega položaja. Lahovnik je v odzivu za medije zatrdil, da sam ni prižgal zelene luči za gradnjo TEŠ 6, saj te naložbe nista izvajala niti vlada niti takratno ministrstvo za gospodarstvo, temveč organi Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj.
OPPN v senci kaznivih dejanj. Mediji so poročali, da naj bi v sodni odredbi, s katero je preiskovalni sodnik dovolil hišno preiskavo in druga preiskovalna dejanja zoper župana Mestne občine Maribor Sašo Arsenoviča, pisalo, da je Arsenovič utemeljeno osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju nedovoljenega sprejemanja daril, jemanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje in nedovoljenega sprejemanja daril. Po navedbah Generalne policijske uprave je dejanj osumljenih pet oseb. Poleg Arsenoviča je v istem primeru po poročanju medijev kaznivih dejanj osumljen tudi lastnik podjetja SH Global Tomaž Polak. Mariborski župan naj bi od Polaka za zdaj neugotovljeno osebo zahteval najmanj 200.000 evrov, da bi sprejel sklep oziroma začel postopek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta za zemljišča na Studencih.
Zadeva Trenta. Višje sodišče v Kopru je po pritožbi tožilca (in predsednika društva državnih tožilcev Slovenije) Boštjana Valenčiča razpisalo javno pritožbeno sejo v zadevi Trenta, v kateri je Okrožno sodišče v Celju aprila 2025 izreklo oprostilno sodbo prvoobtoženemu nekdanjemu direktorju Imosa Branku Kastelicu, predsedniku Slovenske demokratske stranke (SDS) Janezu Janši in nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju. Seja, na kateri bodo stranke znova predstavile svoje argumente, bo 28. maja 2026. V delu javnosti se pojavljajo namigi o vpletanju sodišča v sestavljanje vlade. Tožilstvo je Kastelicu očitalo, da naj bi kot direktor Imosa odobril preplačilo posestva v Trenti, ki ga je podjetju Eurogradnje leta 2005 za približno 130.000 evrov prodal Janša, ta pa ga je leta 1992 kupil za približno 25.000 evrov. Po oceni tožilstva naj bi šlo za posel, s katerim naj bi bil Imos oškodovan, Janša in Gantar pa naj bi pri tem sodelovala. Janša je ob robu sojenja večkrat pojasnil, da je posestvo kupil od zasebne osebe, ga pošteno plačal, nato pa prodal po takratnih tržnih cenah.
Uspeh študentov PF UL. Ekipa študentov PF Univerze v Ljubljani v sestavi Katje Horvat, Žive Srše in Roka Vidmarja je pod mentorstvom doc. dr. Maše Kovič Dine in s trenerjem asist. Urbanom Praprotnikom dosegla uvrstitev v polfinale mednarodnega tekmovanja Jean-Pictet Competition s področja mednarodnega prava oboroženih spopadov, ki je potekalo med 22. in 28. marcem 2026 v Indoneziji in Singapurju. Na tekmovanje se je na podlagi predhodnih pisnih odgovorov na vprašanja o mednarodnem humanitarnem pravu uvrstilo 35 ekip. Gre za največje tovrstno tekmovanje na svetu, ki temelji na simulaciji različnih vlog udeležencev v oboroženih spopadih v okviru namišljenega primera.
Vir: Pravna praksa, št. 16, 2026
