Nov kazenski postopek zoper Goloba. Mediji so poročali o novem kazenskem postopku zoper nekdanjega predsednika vlade, predsednika stranke Gibanje Svoboda in poslanca dr. Roberta Goloba. Nekdanji predstojnik novomeške ortopedije dr. Gregor Kavčič ga z zasebno kazensko tožbo preganja zaradi obrekovanja. Dr. Golob je 19. februarja 2026 na predvolilnem soočenju na Televiziji Slovenija govoril o preusmerjanju pacientov iz javne bolnišnice v zasebno zdravstvo. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo ugovor Golobove obrambe, zato je zasebna kazenska tožba postala pravnomočna. O začetku kazenskega postopka so obvestili tudi državni zbor. Pooblaščenec zasebnega tožilca dr. Kavčiča, odvetnik Boštjan Penko, je povedal: »V zasebni tožbi mu očitamo kaznivo dejanje obrekovanja. Torej trdimo, da je trdil in raznašal nekaj neresničnega, kar lahko škoduje časti in dobremu imenu zasebnega tožilca dr. Gregorja Kavčiča, in da je pri tem vedel, da to, kar trdi in raznaša, ni resnično.«
Kazenska ovadba zaradi nakupa računalnikov. Policija je na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper tri osebe zaradi utemeljenega suma, da so pred tremi leti s prirejanjem javnega naročila za nakup 13.000 prenosnih računalnikov državo oškodovale za 5,3 milijona evrov. Kot so poročali mediji, naj bi bila med ovadenimi tudi nekdanja ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. Po ugotovitvah preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada naj bi tri osumljene osebe v enem od državnih organov storile kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev, pri čemer naj bi jim naklepoma pomagalo deset fizičnih oseb iz štirih gospodarskih družb s sedežem v Ljubljani, ene s sedežem v Mariboru in dveh tujih gospodarskih družb, od katerih ima ena podružnico v Ljubljani, je sporočila Generalna policijska uprava.
Hudohmet tudi na videoposnetku. Novinarji oddaje Tarča na Televiziji Slovenija so poročali, da so direktorja Gen-I-ja Sonca Gregorja Hudohmeta, svata dr. Roberta Goloba, ujeli ne samo s prisluhi, temveč tudi s skrito kamero. Hudohmet je v priporu in o zadevi ne želi javno govoriti. Zaradi suma zahtevanja pol milijona evrov podkupnine v povezavi s poslom državnega Gen-I-ja so ga v Bukarešti priprli le dan po tem, ko so ga posneli. To se je zgodilo 24. septembra 2026, ko sta se približno 50 metrov pred halo, v kateri je potekalo poslovno srečanje, ob kovinski ograji ustavila dva poslovneža. Eden je imel v gumbu srajce skrito kamero, drugi pa je na tablico zapisal: »Provizija v višini dveh odstotkov posla, kot smo se dogovorili.« Ker ni želel, da bi o dogovoru govorila na glas, mu je prvi na tablico odgovoril: »Dogovor velja, bodi miren.« Poslovnež s tablico je bil Hudohmet, kamero pa je nosil Leon Arhire, lastnik romunske družbe Waldevar Energy.
Osnutek novele ZINR. Ministrstvo za finance je v javno obravnavo posredovalo osnutek predloga novele A (EVA 2026-1611-0053) Zakona o individualnih naložbenih računih (ZINR), ki predvideva zvišanje omejitve vplačil na individualni naložbeni račun (INR). Njegov imetnik bi lahko v koledarskem letu, v katerem odpre račun, vplačal največ 40.000 evrov, v vsakem naslednjem letu največ 20.000 evrov, v celotnem obdobju imetništva pa največ 300.000 evrov. S tem bi se trenutno veljavni najvišji dovoljeni zneski vplačil podvojili. Predlog predvideva tudi črtanje določb o tako imenovanem slovenskem podračunu, ki po veljavni ureditvi omogoča dodatno letno vplačilo 5.000 evrov za nakup finančnih instrumentov, ki jih izdajo Slovenija ali družbe s sedežem v Sloveniji. S tem bi se ureditev poenostavila, saj bi lahko imetniki celoten letni znesek, ki bi se z 10.000 zvišal na 20.000 evrov, namenili nakupu kateregakoli dovoljenega finančnega instrumenta.
Neuspešna kandidatura za vrhovnega sodnika. Državni zbor je zavrnil predlog sodnega sveta za imenovanje višjega sodnika in vodje kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika. Proti imenovanju so glasovali poslanci Slovenske demokratske stranke (SDS), Nove Slovenije – krščanskih demokratov (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS), Fokusa in Demokratov. Poslanec SDS Franc Breznik se v predstavitvi stališča poslanske skupine pred glasovanjem do kandidata ni konkretno opredelil. Dejal pa je, da v SDS pričakujejo »sodnike, ki znajo svoje odločitve prepričljivo utemeljiti, prepoznati kršitev in jo odpraviti«. Sodni svet je sporočil, da se zaveda, da je odločitev državnega zbora o njegovem predlogu za imenovanje vrhovnega sodnika akt politične diskrecije. Vendar po njegovi oceni zavrnitev predloga, ki so ga soglasno podprli vsi člani sodnega sveta, napeljuje na misel, da strokovno utemeljene odločitve nadomešča politična presoja.
Gregorčič s pritožbo na ESČP. Nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) dr. Peter Gregorčič je v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča v zadevi U-I-228/23, U-I-479/22 z dne 2. julija 2026, s katero je to med drugim presodilo, da zakonska ureditev predčasnega prenehanja mandatov dotedanjih članov organov RTVS ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (URS), vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Med drugim zatrjuje, da mu zaradi predčasnega prenehanja mandata predsednika programskega sveta ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo in da je postopek pred Ustavnim sodiščem trajal nerazumno dolgo. Čeprav je to zadevo samo razglasilo za absolutno prednostno, je o njej odločalo skoraj tri leta in sedem mesecev. Končno odločitev je sprejelo šele po izteku Gregorčičevega mandata, ko po njegovem mnenju učinkovito varstvo tega mandata niti teoretično ni bilo več mogoče.
Sprejet ZPotK-3. Državni zbor je sprejel predlog (EPA 302-X) Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-3). Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je med pomembnejšimi novostmi izpostavilo večje varstvo potrošnikov pri spletnem sklepanju kreditnih pogodb. Nova ureditev bo zajela tudi nove finančne produkte, kot so sheme »kupi zdaj, plačaj pozneje«, prepovedana pa bodo vnaprej označena okenca pri sklepanju pogodb. Potrošnik bo moral biti obveščen tudi o tem, ali mu je bila ponudba prilagojena na podlagi avtomatizirane obdelave podatkov. ZPotK-3 po navedbah ministrstva prinaša tudi jasnejše in preglednejše informacije pred sklenitvijo kreditne pogodbe. Potrošnik bo ključne informacije praviloma prejel najmanj en dan pred njeno sklenitvijo, kar mu bo omogočilo bolj premišljeno odločitev o najemu kredita. Zakon uvaja še ukrepe za preprečevanje prekomernega zadolževanja in pomoč potrošnikom, ki imajo težave z odplačevanjem finančnih obveznosti.
Vir: Pravna praksa, št. 40-41, 2026
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
