Premier kršil integriteto, odstopiti ne namerava. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v zadevi Bobnar ugotovila, da je predsednik vlade dr. Robert Golob kršil integriteto po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Gre za primer, ko je dr. Golob želel policijo »očistiti janšistov«. V ugotovitvah je KPK med drugim navedla dva SMS-a, s katerima je premier izvajal pritisk na nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar. Celotne ugotovitve KPK še niso javno objavljene. Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je ob tem pojasnila, da je policija represivni organ, ki mora zaradi svoje vloge delovati samostojno in neodvisno od politike, zato Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) jasno določa pristojnosti politikov v razmerju do policije. Dr. Golob s funkcije kljub ugotovitvam ni odstopil, temveč je napovedal vložitev tožbe.
Ustavna presoja t. i. Šutarjevega zakona. Vrhovno sodišče je na Ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 5., 6. in 7. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV). Gre za določbe, s katerimi je zakonodajalec posegel v Zakon o kazenskem postopku (ZKP) in omogočil podaljšanje pripora z dveh na največ tri leta. ZNUZJV določa, da se lahko v postopkih za kaznivo dejanje, za katero je po zakonu predpisana kazen zapora osem let ali več, pripor podaljša za največ eno leto, tako da lahko skupno traja največ tri leta. ZKP pa določa, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti. Če v tem času obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi in se obtoženec izpusti, razen če Vrhovno sodišče odloči drugače. Na Vrhovnem sodišču so pojasnili, da so se za vložitev zahteve za oceno ustavnosti odločili v konkretni zadevi, v kateri je bil podan predlog za podaljšanje pripora po ZNUZJV, torej z dveh na tri leta.
Znižanje kazni pedofilu. Višje sodišče v Ljubljani je nekdanjemu starešini enega od taborniških rodov na Gorenjskem znižalo zaporno kazen, ki mu jo je zaradi 19 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb izreklo Okrožno sodišče v Kranju. To ga je marca 2025 spoznalo za krivega ter mu izreklo enotno kazen 20 let in treh mesecev zapora. Višje sodišče v Ljubljani pa mu je po pritožbenem preizkusu kazen znižalo na 18 let in osem mesecev zapora.
Po Jankovićevem nalogu denar javnih podjetij nogometašem. Oddaja Tarča na Televiziji Slovenija je razkrila nove podrobnosti iz zapisov državnih tožilcev o donacijah ljubljanskih javnih podjetij po navodilih župana Mestne občine Ljubljana (MOL) Zorana Jankovića, in sicer Nogometnemu klubu Olimpija Ljubljana, v katerem igra njegov vnuk Vall Janković. Po navedbah oddaje je pri urejanju finančnih nakazil med MOL in klubom posredoval nekdanji vojaški obveščevalec ter zdaj direktor javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice Bojan Babič. Tožilci so po poročanju oddaje prepričani, da je omenjeni nogometni klub spomladi 2023 nezakonito pridobil sredstva za plače. Javni podjetji VOKA Snaga in Energetika Ljubljana sta Olimpiji nakazali vsaka po 305.000 evrov. Direktorja podjetij David Polutnik in Samo Lozej naj bi to po navedbah tožilstva storila po nezakonitem navodilu Jankovića in v škodo podjetij, ki sta bili v tistem času v finančnih težavah.
Podkupovanje prič v primeru Šutar. Okrožno sodišče v Novem mestu je v zadevi Šutar 20-letnemu osumljencu napada na Novomeščana Aleša Šutarja Samireju Šiljiću podaljšalo pripor za nadaljnjih 30 dni in zoper njega uvedlo sodno preiskavo. Novomeško tožilstvo kot potencialna storilca v dveh ločenih postopkih sicer še naprej obravnava tako Šiljića kot tudi 21-letnega Sabrijana Jurkoviča, ki ga je preiskovalni sodnik decembra 2025 zaradi izjav nekaterih prič iz pripora izpustil na prostost. Mediji so poročali, da policija preiskuje tudi sum, da je bila ena od prič, ki je razbremenila Jurkoviča in obremenila Šiljića, podkupljena. Na Okrožnem sodišču v Novem mestu so za medije sum podkupovanja prič potrdili.
Mučenje in uboj »Slavca« Knafla. Državna tožilka Petra Vugrinec je v zadevi Knafel umaknila obtožnico zoper Marjana Grma, Mihaela Grma in Marjana Brajdiča. 18. marca 2021 je bil pri Zgornjih Duplicah v Grosuplju napaden in zverinsko pretepen 77-letni Stanislav Knafel, ki je 24 ur ležal v bolečinah, preden so ga hudo poškodovanega naslednjega dne našli v gozdu in ga prepeljali v bolnišnico, kjer je kasneje umrl. Obtožen ostaja le Marko Belcl, ki mu tožilstvo očita povzročitev hude telesne poškodbe. Do spremenjene obtožnice in delnega umika je po navedbah tožilke prišlo v skladu z ugotovitvami Višjega sodišča v Ljubljani, ki je sodbo jeseni 2023 razveljavilo, ker da za vse obtožene ni dokazov, da bi bili na kraju kaznivega dejanja, medtem ko je za Belcla sodišče »jasno navedlo, da je zanj situacija drugačna«. Po navedbah tožilke Belcla obremenjujejo ugotovljene okoliščine, časovne potne analize, videoposnetki in na kraju kaznivega dejanja najdene biološke sledi.
Sodišče pritrdilo političnemu obračunavanju. Predsednica parlamentarne preiskovalne komisije Tamara Vonta iz stranke Gibanje Svoboda je pojasnila, da je Okrožno sodišče v Ljubljani presodilo, da je zahteva parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, za zaseg dokumentacije Inštituta Janeza Evangelista Kreka in stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) zakonita, sorazmerna ter v skladu z nameni in cilji parlamentarne preiskave. Sodišče je ob tem zavrnilo očitke, da parlamentarna preiskovalna komisija ni pristojna za preiskavo delovanja navedenega inštituta, ki je tesno povezan z NSi in za katerega po navedbah komisije obstaja utemeljen sum nepravilnega financiranja političnega delovanja. NSi je zagotovila, da bo dokumentacijo predala.
Vir: Pravna praksa, št. 3, 2026
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
