Sprejet ZIURS. Državni zbor je sprejel predlog (EPA 0015-X) Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki prinaša več novosti. Ena osrednjih je uvedba razvojne kapice, ki določa zgornjo mejo za plačilo prispevkov za socialno varnost pri 7.500 evrih mesečno za vse vrste prispevkov in vse zavezance. ZIURS spreminja tudi pogoje za t. i. polne normirance. Meja za izpolnjevanje kriterija obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve se s trenutnih devetih skrajšuje na pet mesecev. Spreminja se tudi lestvica priznanih normiranih odhodkov – do 100.000 evrov prihodkov se bo priznalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, od 100.000 do 120.000 evrov 70, od 120.000 do 150.000 evrov 40, nad 150.000 evrov pa nič odstotkov. Za popoldanske podjetnike bo veljala drugačna lestvica – do 50.000 evrov prihodkov se bo priznalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, od 50.000 do 70.000 evrov 70, nad 70.000 evrov pa nič odstotkov. Zakon uvaja tudi enotno 20-odstotno davčno stopnjo za vse normirance.
Pokop žrtev povojnih pobojev. Poslanci strank Slovenska demokratska stranka (SDS), Demokrati ter Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Fokus so v državni zbor vložili predlog (EPA 0064-X) Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč (ZPSŽPG). Ta med drugim spreminja Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ). Po predlogu se posmrtni ostanki žrtev komunističnega nasilja pietetno in trajno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani. Predlog zaradi velikega števila kruto umorjenih med drugo svetovno vojno in po njenem koncu določa tudi, da se 17. maj razglasi za nacionalni spominski dan za žrtve komunističnega nasilja. Po novem bo morala pristojna upravna enota ex officio izdati mrliške liste za vse žrtve, za katere še niso bili izdani. Podlaga za njihovo izdajo bo znanstveno urejena zbirka Žrtve II. svetovne vojne Inštituta za novejšo zgodovino. Če drugih dokazov ne bo, se bo kot letnica smrti navedlo leto 1945, kot vzrok smrti pa uboj.
Janković znova na sodišču. Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani znova zagovarjal v kazenskem postopku zaradi domnevno spornega nakupa prostorov za hladilno strojnico v kompleksu Stožice. Po štirih letih od zadnjega naroka se je namreč nadaljevalo sojenje v tej zadevi. Po navedbah državnega tožilstva naj bi družba Energetika Ljubljana po posredovanju Jankovića od podjetja Grep za tri milijone evrov kupila prostore za hladilno strojnico, čeprav Grep takrat teh prostorov sploh še ni imel v lasti. Obtožba med drugim izpostavlja tudi način obračunavanja velikosti prostorov, saj naj bi bili ti obračunani v kubičnih metrih. Med soobtoženimi je tudi županov sin Damijan Janković, ki mu obtožnica očita kaznivo dejanje pranja denarja.
Videz nasprotja interesov pri Antonu Panjanu. Komisija za etiko in integriteto (komisija) pri Sodnem svetu RS je sprejela načelno mnenje v zvezi s predavanji zdaj že nekdanjega predsednika Višjega sodišča v Ljubljani Antona Panjana za podjetje Miniatures v okviru seminarja, na katerem se pravniki pripravljajo na pravniški državni izpit (PDI). Komisija je poudarila, da zakon predsednika višjega sodišča v javnem interesu zavezuje k uspešni izvedbi sodniškega pripravništva. Prav zaradi takšne vloge mora biti predsednik višjega sodišča v celoti predan uspešni izvedbi sodniškega pripravništva. Po oceni komisije to z etičnega vidika ni združljivo z zunajsodnim izobraževanjem kandidatov za PDI, ki se izvaja na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo. Okoliščina, da predsednik višjega sodišča v okviru zasebnega podjetja dodatno izobražuje kandidate za PDI, lahko po presoji komisije ustvarja videz, da ni popolnoma predan uspešni izvedbi sodniškega pripravništva.
Anton Panjan predaval tudi med bolniškim staležem. Komisija za etiko in integriteto (komisija) pri Sodnem svetu RS je sprejela načelno mnenje v zvezi z ravnanjem nekdanjega predsednika Višjega sodišča v Ljubljani Antona Panjana, ki je v okviru seminarja za kandidate za pravniški državni izpit (PDI) v treh primerih predaval tudi med bolniškim staležem. Komisija je poudarila, da je zunajsodno odplačno delo sodnika v času bolniške odsotnosti v nasprotju s sodniško etiko ter škodi ugledu sodstva in sodniškega poklica. Komisija je ocenila tudi, da sodnik, ki iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati sodniške funkcije, ne more biti sposoben za zasebno odplačno delo, saj je to v nasprotju z zahtevano predanostjo oziroma vsaj videzom predanosti sodniški funkciji.
Zaprosilo za svetovalno mnenje ESČP. Vrhovno sodišče je sporočilo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) sprejelo njegovo zahtevo za izdajo svetovalnega mnenja, s katero želi Vrhovno sodišče pridobiti stališče ESČP do vprašanja, ali je v Sloveniji zagotovljeno učinkovito varstvo lastninske pravice pri gradnji državnih cest. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je v zakonsko določenih primerih izdaja gradbenega dovoljenja mogoča še pred pravnomočno razlastitvijo lastnika nepremičnine, po kateri naj bi potekala državna cesta.
Kokotova ovadila Dobranića. Poslanka stranke Resni.ca Katja Kokot se je ostro odzvala na javni poziv Filipa Dobranića Mukija z inštituta Danes je nov dan, naj ljudje pritiskajo na poslance strank Demokrati in Resni.ca, da bi dopustili referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), tako da v državnem zboru ne bi glasovali za njegovo nedopustnost. Kokotova je Dobranića tudi kazensko ovadila zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Poudarila je, da poslanci razumejo in sprejemajo javno kritiko, nasprotovanje in proteste. Po njenem mnenju pa ravnanje, pri katerem se poslance poimensko izpostavlja pred množico ter se javnost poziva k izvajanju pritiska nanje, presega meje običajne politične kritike, kadar je storjeno na način, ki lahko sproži nadlegovanje, grožnje, zasledovanje ali druge oblike pritiska na osebno varnost in svobodno izvrševanje poslanske funkcije.
Stabilno poslovanje sodišč. Vrhovno sodišče je sporočilo, da so slovenska sodišča leta 2025 poslovala stabilno, saj so v veliki večini obvladovala število prejetih zadev. Podrobnejši vpogled v delo slovenskega sodstva kaže, da so sodišča leta 2025 rešila nekaj več kot 816.000 zadev in opravila približno 82.000 narokov. Leta 2025 so sodišča prejela za odstotek več pomembnejših zadev kot leto prej, in sicer okoli 116.000. Rešila so jih več kot 114.000, kar pomeni 98,7-odstotno obvladovanje pripada teh zadev.
Vir: Pravna praksa, št. 20, 2026
