Sprememba obtožnice v zadevi napada na ljubljanskega kmeta. Državno tožilstvo je v kazenski zadevi zoper trojico Romov, obtoženih zaradi napada na kmeta iz ljubljanskih Kleč julija 2025, spremenilo obtožnico tako, da Stanku Železniku ne očita več kaznivega dejanja hude telesne poškodbe v sostorilstvu. Obtožnico je spremenilo po pričanju oškodovanca na glavni obravnavi v začetku maja 2026. Oškodovanec je namreč na sodišču izjavil, da ga je udaril prvoobtoženi Aleksander Strojan, medtem ko ga je na tleh brcal Primož Strojan, ki naj bi ga tudi poškropil s solzivcem. Glede Železnika je povedal, da ga je ta po njegovi oceni verjetno prav tako brcal, potem ko je izstopil iz avtomobila, vendar o tem ni bil več prepričan. Kot je pojasnil, je v tistem trenutku že ležal na tleh, bil oblit s krvjo in imel zaradi uporabe solzivca razdražene oči.
Osumljenec v aferi Fotopub se ni pojavil na sodišču. Predobravnavni narok za Dušana Josipa Smodeja v zadevi Fotopub, ki bi moral potekati na Okrožnem sodišču v Ljubljani, je bil preložen na 3. julij 2026, saj se Smodej ni zglasil na sodišču. Smodej, ki mu obtožnica očita kazniva dejanja spolnega nasilja, omogočanja uživanja prepovedanih drog in povzročitve telesnih poškodb, je kmalu po izbruhu afere pred skoraj štirimi leti vse očitke zanikal. Obtožnica je postala pravnomočna marca 2026. Tožilka je predlagala izključitev javnosti z glavne obravnave, kar je utemeljila z varstvom zasebnosti obeh oškodovank, od katerih je bila ena ob storitvi očitanega kaznivega dejanja mladoletna. S predlogom se je strinjal tudi Smodejev zagovornik, odvetnik Miloš Zarić. Predsednica sodnega senata, sodnica Vesna Podjed, je s preložitvijo ugodila predlogu obrambe. Ta je opozorila, da je bilo vabilo na narok Smodeju vročeno šele 28. maja 2026, zato mu ni bilo zagotovljenih zakonsko predpisanih osem dni za pripravo obrambe.
Balažic v priporu. Župana Občine Moravče Milana Balažica, ki je osumljen več korupcijskih kaznivih dejanj, je Okrožno sodišče v Ljubljani poslalo v 30-dnevni pripor. Na tožilstvu so pojasnili, da so pripor za eno fizično osebo predlagali zaradi ponovitvene in koluzijske nevarnosti, torej nevarnosti vplivanja na priče. Ker se preiskovalni sodnik s predlogom ni strinjal, je o njem odločal zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani. Balažičev zagovornik, odvetnik Milan Krstić, je zoper sklep že napovedal pritožbo. Iz sodne odredbe izhaja, da je Balažic osumljen dveh kaznivih dejanj sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dveh kaznivih dejanj jemanja podkupnine in šestih kaznivih dejanj sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Podžupan Marko Kladnik je medtem osumljen pomoči pri jemanju podkupnine, dveh korupcijskih kaznivih dejanj pa sumijo tudi predsednika lokalnega odbora Gibanja Svoboda dr. Jurija Kočarja.
Polna usta Gaze, glasoval pa ni. Vlada dr. Roberta Goloba je razkrila glasovanje o pridružitvi Slovenije tožbi Južne Afrike proti Izraelu: pet za, sedem proti, Robert Golob ni glasoval. Proti pridružitvi je glasovalo sedem ministrov Gibanja Svoboda: Klemen Boštjančič, Matej Arčon, dr. Igor Papič, Vinko Logaj, Borut Sajovic, Ksenija Klampfer in Branko Zlobko. Še pet ministrov te stranke se glasovanja ni udeležilo. Edina svobodnjaška ministrica, ki je glasovala za pridružitev tožbi, je bila Alenka Bratušek. Iz Levice je za pridružitev glasoval Luka Mesec, Simon Maljevac je bil odsoten, Asta Vrečko pa je zapustila sejno sobo tik pred glasovanjem. Od socialnodemokratskih ministrov so za predlog glasovali Matjaž Han, Andreja Kokalj in Tanja Fajon, medtem ko se Aleksander Jevšek glasovanja ni udeležil.
Izzivi sodne reforme. V Portorožu so se končali Dnevi slovenskega sodstva 2026. Predsednik Vrhovnega sodišča dr. Damjan Orož je opozoril na več tveganj pri uresničevanju sodne reforme, med katerimi izstopata njen obseg in kratek čas za izvedbo. Po njegovih besedah bo treba že do konca leta izvesti številne organizacijske ukrepe, predvsem združitev sodišč, kar predstavlja velik projekt. Kot je poudaril, reforma vključuje združitev 11 okrožnih in 44 okrajnih sodišč ter zadeva približno 3.500 zaposlenih in okoli 650 sodnikov. Poleg tega reforma zajema tudi digitalizacijo, vključno s prilagoditvijo informacijskih sistemov, ki podpirajo delovanje sodstva. Dr. Orož je še povedal, da usklajevanja s predsedniki sodišč potekajo zelo intenzivno. Prepričan je, da jim je uspelo prepoznati velik del težav, s katerimi se utegnejo soočiti.
Končan dokazni postopek v zadevi Kavaški klan. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je po več kot treh letih končal dokazni postopek v zadevi Kavaški klan. Državno tožilstvo domnevnim članom klana očita, da so med letoma 2018 in 2021 na območju več držav v okviru hierarhično organizirane kriminalne združbe v velikem obsegu trgovali s prepovedanimi drogami. Tožilec Jože Levašič je v več ur trajajoči zaključni besedi podrobno predstavil sporočila, ki so si jih s kriptirano komunikacijo izmenjevali domnevni člani slovenske celice Kavaškega klana in drugi udeleženci pri trgovanju s prepovedanimi snovmi. Sojenje je zaradi preiskovanja vodstva hudodelske združbe in dejstva, da je bila komunikacija Sky zasežena v drugem postopku v tujini, označil za »edinstveno« in »verjetno tudi neponovljivo«. Kot je pojasnil, tožilstvo obtožbo opira na izpoved skesanca in zaščitene priče Darka Nevzatovića, kriptirano komunikacijo Sky ter izsledke tajnega opazovanja.
Justice Scoreboard 2026. Vrhovno sodišče je sporočilo, da poročilo Evropske unije (EU) Justice Scoreboard 2026 kaže, da Slovenija med državami EU ostaja v vrhu po številu prejetih civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev, pričakovani čas njihovega reševanja pa je razmeroma kratek. Znova se je povečalo tudi zaupanje splošne javnosti v neodvisnost slovenskih sodišč in sodnikov, medtem ko je med podjetji nekoliko upadlo. Pričakovani časi reševanja so primerljivi z drugimi državami EU, v nekaterih pregledih celo med krajšimi. Tako je glede pričakovanega časa reševanja civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev na prvi stopnji Slovenija na četrtem mestu, enako kot lani. Pri pričakovanem času reševanja civilnih in gospodarskih zadev na vseh treh stopnjah skupaj pa se je s 15. dvignila na 14. mesto. Pregled trajanja postopkov pa kaže, da v primerjavi z drugimi državami EU v Sloveniji najdlje trajajo postopki na prvi stopnji, medtem ko so na drugi in tretji stopnji med krajšimi.
Vir: Pravna praksa, št. 24, 2026
