Spolni napad na deklico. Mediji so poročali, da je Okrožno sodišče v Ljubljani na tri leta in pol zapora obsodilo 65-letnega moškega zaradi spolnega napada na sedemletno deklico. Zaradi ponovitvene nevarnosti do pravnomočnosti sodbe ostaja v priporu, v katerem je od sredine junija 2025. Moški je deklico maja 2025 na svojem domu objemal, otipaval in poljubljal ter dejanja snemal. Posnetek je na njenem telefonu našla njena mama, ki je soseda prijavila policiji. Ta je zoper moškega vložila kazensko ovadbo, tožilstvo pa obtožnico zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Na predobravnavnem naroku oktobra 2025 je obtoženi krivdo priznal. Okrožna sodnica Urška Zorko je zato izvedla narok za izrek kazenske sankcije in izrekla sodbo.
Selitev z RTV na KPK. Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) izbrala novinarja Radia Slovenija mag. Aleša Kocjana. Mandat bo nastopil 1. januarja 2026.
Slovenija pod EU povprečjem. Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) s sedežem v Litvi je objavil rezultate Indeksa enakosti spolov 2025, ki kažejo, da je Slovenija v zadnjih letih napredovala, vendar s skupno oceno 58,0 še vedno zaostaja za povprečjem Evropske unije (EU), ki znaša 63,4. Indeks enakosti spolov predstavlja ključno orodje za oblikovanje politik in spremljanje napredka na področju enakosti spolov v EU skozi čas.
Spor zaradi vdora na RTV Slovenija. Vrhovno državno tožilstvo je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo z opr. št. 440/2023 z dne 27. novembra 2025, s katero je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo zahtevi za sodno varstvo vodje protestnikov, ki so leta 2021 vdrli v prostore Radiotelevizije (RTV) Slovenija, in postopek ustavilo. Gre za dogodek iz 3. septembra 2021, ko je med epidemijo covida-19 skupina protestnikov, ki je trdila, da virus covid-19 ne obstaja, vdrla v prostore RTV Slovenija. Televizijskega studia kljub več opozorilom niso želeli zapustiti, zato je morala posredovati policija.
Ponovljen razpis za predsednika KPK. Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je v Uradnem listu Republike Slovenije objavila ponovljen javni poziv za novega predsednika KPK. Rok za zbiranje prijav je 5. januar 2026 do 15.00. S ponovitvijo razpisa želi spodbuditi širši krog neodvisnih in vrhunsko strokovno usposobljenih kandidatov k prijavi. Po njenem mnenju širša izbira omogoča temeljitejšo presojo in povečuje možnost, da bo izbran kandidat, ki bo s svojo integriteto, strokovnostjo in osebno avtoriteto okrepil delo KPK ter s tem celoten protikorupcijski sistem. Predsednica poudarja, da lahko funkcijo predsednika KPK opravlja le oseba z visoko stopnjo zaupanja, strokovne verodostojnosti in neodvisnosti. Trenutni predsednik KPK dr. Robert Šumi odločitev predsednice o ponovitvi razpisa spoštuje. Kot je sporočil, ponovljenega razpisa ne razume kot nezaupnice svojemu delu, na novi razpis pa se ne bo prijavil.
Nov predlog ZDIUPZ. Vlada je ponovno oblikovala predlog (EPA 2605-IX) Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ) in ga po nujnem postopku poslala v obravnavo državnemu zboru. S tem nadomešča predlog, ki ga je državnemu zboru predložila 27. novembra 2025. Za ponovni predlog se je odločila, ker je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) v parlamentarno proceduro vložila predlog (EPA 2592-IX) Zakona o paliativni in hospic oskrbi (ZPHO), kar naj bi blokiralo tudi sprejem predloga ZDIUPZ. Novi predlog je zato ustrezno prilagojen – spremenjeni so 13., 28., 32. in 44. člen – tako da lahko zakonodajni postopek steče. Spremenjen je tudi 35. člen, ki zdaj določa, da znaša spodbuda za izbiro specializacije iz urgentne medicine 600 evrov bruto mesečno.
Podnaslavljanje v sodnih dvoranah. Ob mednarodnem dnevu oseb z invalidnostjo je v eni izmed razpravnih dvoran ljubljanske sodne palače potekala skupna tiskovna konferenca Vrhovnega sodišča, Ministrstva za pravosodje ter Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, na kateri so predstavili sistem za podnaslavljanje v živo v sodnih dvoranah. Generalna sekretarka Vrhovnega sodišča Helena Miklavčič je poudarila, da se sodstvo zaveda pomena pravice dostopa do sodišča za vse, ne glede na osebne okoliščine ali ovire. Izpostavila je, da so bile osebe z izgubo sluha že doslej v sodnih pisanjih obveščene o možnosti, da sodišče seznanijo s potrebo po tolmaču za znakovni jezik. »Ker pa se je izkazalo, da lahko s pomočjo tehnologije gluhim in naglušnim omogočimo sprotno spremljanje sodnega postopka s pomočjo podnaslavljanja v živo, smo za to uporabili opremo, ki je v 19 razpravnih dvoranah po vsej Sloveniji sicer primarno namenjena izvajanju sojenja na daljavo,« je še dejala generalna sekretarka.
Preiskava zaradi industrijske sadre. Mediji so poročali, da je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu novembra 2025 izdalo sklep o opravi preiskave zoper pet fizičnih in dve pravni osebi zaradi suma kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja. Primer sega v marec 2022, ko je nekdo na Koroškem nedovoljeno odložil približno 500 ton industrijske sadre. Časopis Večer je takrat razkril, da so nekateri koroški kmetje v prepričanju, da gre za zemlji koristno apno, z nenavadno belo snovjo prekrili posamezna polja in travnike, nekateri pa so jo ob izbruhu afere še hranili na kupih. Naknadna analiza vzorcev je pokazala, da gre za industrijsko sadro z visokimi vsebnostmi težkih kovin.
Referendumski poraženci ugovarjajo. Srebrna nit je na Državno volilno komisijo (DVK) vložila ugovor zaradi domnevnih nepravilnosti v referendumski kampanji o uveljavitvi Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Predlaga ponovno glasovanje. Bogdan Biščak je pojasnil, da so ugovor vložili iz dveh razlogov. Prvi je, da naj bi v kampanji sodelovale Katoliška cerkev in zdravniške organizacije, ki se niso registrirale kot organizatorji kampanje. Kampanjo, ki naj bi jo te organizacije vodile v verskih objektih in javnih zavodih, je označil za netransparentno in neenakopravno, saj so jo lahko v teh objektih »vodili brezplačno, te možnosti pa drugi organizatorji niso imeli«. Drugi razlog pa je po Biščakovih besedah ta, da naj bi organizatorji kampanje na strani nasprotnikov zakona izrekli vrsto neresnic, s katerimi so »izkrivljali dejansko stanje«. Koalicija Proti zastrupitvi bolnikov! je v ugovoru vse točke ugovora, ki ga je vložila Srebrna nit, označila za neutemeljene.
Vir: Pravna praksa, št. 48, 2025
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
