Podatke je posredovalo 173 občin. To sicer še niso končni podatki, saj bodo pristojni škodo še preverili na terenu.
Občine so morale popisati škodo na objektih gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, stanovanjskih stavbah v njeni lasti ter stvareh v njeni lasti, ki se uporabljajo za izvajanje občinske dejavnosti, lokalne javne službe ali jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina. Prav tako so morale popisati škodo na gozdnih cestah, če gre za sofinanciranje obnove, za katero se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozdov.
Občine so ob tem zbirale tudi vloge oškodovancev o neposredni škodi, ki so utrpeli škodo na zemljiščih, stavbah, infrastrukturi. Fizične in pravne osebe so obrazce za prijavo škode morale oddati na občinske popisne komisije, ki so morale nato zbrane podatke iz obrazcev vnesti v spletno aplikacijo Ajda.
Kot so pojasnili na Upravi RS za zaščito in reševanje, je največji delež skupne vrednosti škode na vodotokih, in sicer več kot 1,3 milijarde evrov. Na drugih področjih izstopajo objekti; na skupno več kot 12.000 objektih je prijavljene za približno 500 milijonov evrov škode.
Zelo podobna je ocena škode na komunalni infrastrukturi. Škoda na državni infrastrukturi, ki so jo prijavile občine, pa je dosegla od 70 do 80 milijonov evrov, je za TV Slovenija dejal direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.
>> Več: Občine prijavile za 2,7 milijarde evrov škode, največ v porečju Savinje
