Zakon ureja sistemske pogoje za izvolitev, pravice in dolžnosti sodnikov ter prenehanje funkcije. Ena najpomembnejših novosti, ki odraža razlog za sprejem zakona v smeri poenotenja prve stopnje, je določba, da okrajni sodniki, ki so to funkcijo opravljali na dan 31. decembra 2026, z dnem začetka uporabe zakona pridobijo naziv okrožni sodnik in se uvrstijo v 52. plačni razred ali višje, odvisno od njihovega prejšnjega položaja. S tem se odpravlja statusna neenakost med sodniki na prvi stopnji. Zakon prav tako posodablja merila za izbiro in napredovanje, ki sedaj temeljijo na dokumentiranih kompetencah, kot so strokovno znanje, osebnostne lastnosti in socialne veščine, ter uvaja novo lestvico ocen: od negativne ocene do "izjemne ocene". Plače sodnikov se po novem določajo v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) z upoštevanje nedavne »plačne reforme«.
Zakon jasno definira tudi disciplinsko odgovornost, pri čemer taksativno našteva disciplinske kršitve, ki vključujejo nevestno delo, zlorabo položaja in krnjenje ugleda sodstva. Hujše kršitve lahko vodijo do prenehanja sodniške funkcije. Posebna pozornost je namenjena tudi varstvu neodvisnosti sodnika, ki lahko v primeru pritiskov zahteva ukrepanje Sodnega sveta. Čeprav je zakon sprejet, se začne uporabljati šele 1. januarja 2027.
Kljub sistemskim izboljšavam so sodniške organizacije do zakona kritične, saj menijo, da ne rešuje ključnega problema – materialne neodvisnosti sodnikov, kot jo zahteva odločba Ustavnega sodišča U-I-772/21. Sodniki opozarjajo na naslednje ključne pomanjkljivosti:
- Največje nezadovoljstvo povzroča določba, da se zakon začne uporabljati šele 1. januarja 2027. Sodni svet in Slovensko sodniško društvo opozarjata, da je rok za odpravo neustavnosti potekel že decembra 2023. Zamik uveljavitve za dodatna leta po mnenju sodnikov pomeni zavestno in nadaljujoče kršenje vladavine prava s strani zakonodajalca.
- Čeprav zakon sodnike uvršča v nove plačne razrede (začetni 52. razred), analize kažejo, da bodo sodniške plače tudi po reformi zaostajale za plačami poslancev in ministrov, s čimer ni vzpostavljeno zahtevano ravnovesje med vejami oblasti. Sodniško društvo poudarja, da zakon ne zagotavlja popolne finančne avtonomije, saj plače še vedno veže na skupni sistem plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), namesto da bi bile urejene v ločenem plačnem stebru.
- Sodni svet je v zakonodajnem postopku večkrat opozoril, da predlagani dvigi ne pokrivajo niti inflacije, ki se je nabrala od leta 2012, kaj šele da bi pomenili realno izboljšanje položaja. Sodniki to razumejo kot "kozmetični popravek", ki ne naslavlja bistva ustavne odločbe.
Praktični vpliv
Do začetka uporabe zakona 1. januarja 2027 morajo sodne uprave in Sodni svet pripraviti vse potrebno za prehod na nov sistem. Ključno neposredno opravilo čaka predsednike matičnih sodišč (za okrajna sodišča so to predsedniki okrožnih sodišč), ki bodo morali z odločbo ugotoviti spremembo sodniških nazivov in nove uvrstitve v plačne razrede za vse sedanje okrajne sodnike. Prav tako bo moral Sodni svet do 15. decembra 2026 sprejeti nova podrobnejša merila za izbiro in ocenjevanje sodnikov. Za sodnike, ki so v postopkih napredovanja, je pomembno, da se postopki, začeti pred uporabo tega zakona, dokončajo po dosedanjih predpisih, medtem ko se ocenjevalna obdobja, ki tečejo na dan prehoda, vštevajo v novo obdobje ocenjevanja.
Viri in reference
- Zakon o sodnikih (ZSod), besedilo sprejeto v DZ RS dne 21. 11. 2025, EPA 2134-IX
- Zakon o sodniški službi (ZSS) – prenehanje veljavnosti z uveljavitvijo ZSod
- Stališče Sodnega sveta o plačni problematiki sodnikov
- Odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023
- Sporočilo za medije ob postopku sprejemanja sodniške zakonodaje, https://sodnisko-drustvo.si/sporocilo-za-medije-ob-postopku-sprejemanja-sodniske-zakonodaje/
