Pobude za sistemsko rešitev financiranja zdravljenja redkih bolezni so v slovenskem prostoru prisotne že vrsto let. Do sedaj je bil sistem namreč močno pomanjkljiv, zaradi česar so bili starši hudo bolnih otrok pogosto prisiljeni sredstva za nujna, večmilijonska zdravljenja v tujini zbirati prek odmevnih humanitarnih akcij in zbiranja zamaškov. Številna napredna genska zdravila, ki se razvijejo in najprej odobrijo v Združenih državah Amerike, so bila za slovenske paciente predolgo nedostopna, pri hitro napredujočih boleznih pa je čas za preživetje ključnega pomena. Predlog zakona, ki je bil v parlamentarni postopek prvotno vložen kot Zakon o skladu Republike Slovenije za redke bolezni (EPA 2413-IX), so sprva zaznamovala močna politična in strokovna razhajanja. Prvotna ideja predlagateljev in nekaterih strank je bila ustanovitev povsem samostojnega javnega sklada, ki bi deloval kot neodvisna pravna oseba javnega prava s stabilnimi viri financiranja. Takšnim preteklim rešitvam je vlada sprva nasprotovala, saj so se pojavljali pomisleki o neustreznem drobljenju zdravstvene blagajne in ustvarjanju novih birokratskih institucij izven obstoječega sistema.
Po obsežnih usklajevanjih in sprejetih vladnih dopolnilih je Državni zbor na seji 18. februarja 2026 z 72 glasovi za in nobenim proti sprejel preimenovan in vsebinsko preoblikovan Zakon o Skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni (ZSFZRB). V skladu s končnim besedilom sklad ne bo zaživel kot samostojna pravna oseba, temveč je institucionalno umeščen neposredno pod okrilje ZZZS, kjer se bodo sredstva vodila na strogo ločeni računovodski evidenci. Zakon določa, da se bo sklad financiral iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in donacij, če pa ta sredstva ne bodo zadostovala, bo razliko kril državni proračun. Omogočal bo financiranje zdravljenja z naprednimi zdravili, ki v Evropski uniji še nimajo dovoljenja za promet, imajo pa ga pri instituciji tretje države z enakovrednimi standardi. Prav tako je omogočen dostop do zdravil po pospešenem postopku Evropske agencije za zdravila. Postopek uveljavljanja pravice se začne z vlogo, ki ji mora biti priloženo mnenje konzilija zdravnikov, v katerega so sedaj lahko izrecno vključeni tudi tuji strokovnjaki. ZZZS mora o popolni vlogi odločiti v izjemno kratkem roku 15 dni. Kljub velikemu napredku pa zakon v civilni družbi pušča mešane občutke. Zakon namreč omogoča kritje stroškov za vključitev bolnika v klinično raziskavo praviloma od tretje faze raziskav dalje, ob izpolnjevanju dodatnih pogojev. To pomeni, da bodo pacienti z najtežjimi diagnozami, ki potrebujejo vključitev v prvo ali drugo fazo eksperimentalnega zdravljenja, večinoma še naprej prepuščeni iskanju donacij.
Praktični vpliv
Ker je bil zakon v Uradnem listu RS objavljen 27. februarja 2026 in bo stopil v veljavo po petnajstih dneh. Takrat začnejo teči določeni izvedbeni roki. ZZZS bo moral vzpostaviti ločeno računovodsko evidenco v 30 dneh od uveljavitve zakona in nanjo v nadaljnjih 15 dneh prerazporediti začetna sredstva. Upoštevati je treba pomembno procesno določbo: zoper odločbo ZZZS o pravici do financiranja zdravljenja po novem zakonu ni mogoča pritožba. Odločba je dokončna v upravnem postopku, zagotovljeno pa je sodno varstvo v socialnem sporu. Izvajalci zdravstvenih storitev in pacienti morajo preveriti tudi nove pogoje za povračilo prevoznih stroškov in stroškov nastanitve za spremljevalce otrok, ki jih zakon sedaj neposredno krije.
Viri in reference
- Zakon o Skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni (ZSFZRB)
- Predlog Zakona o Skladu Republike Slovenije za redke bolezni (ZSRB, EPA 2413-IX)
