Predlog spremembe zakona o zdravniški službipo navedbah vlade poudarja, da je treba še posebej poskrbeti za ogrožene skupine – otroke, starejše, invalide in ljudi z duševno motnjo, ki jim omejevanje zdravstvenih storitev med zdravniško stavko še izdatneje ogroža zdravje in varnost. Članice in člani odbora DZ-ja za zdravstvo so predlog z devetimi glasovi za in enim proti ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo v DZ-ju. Predlog so podprli poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica, proti pa je glasoval poslanec NSi-ja. Poslanci SDS-a niso glasovali. DZ bo predlog novele po potrditvi na odboru obravnaval na seji v torek.
Prav tako z devetimi glasovi za in enim proti je odbor na predlog koalicijskih poslanskih skupin sprejel tudi nekaj dopolnil. Z njimi so med drugim dopolnili oziroma konkretizirali nabor zdravstvenih storitev, in sicer glede izdajanja potrdil. "Ker zavarovane osebe zgolj na podlagi bolniškega lista pri delodajalcu dokazujejo svojo začasno zadržanost od dela ter pravico do nadomestila plače, šteje izdaja bolniškega lista za zdravstveno storitev, ki jo je treba zagotoviti tudi v času stavke," je koalicija zapisala v obrazložitvi dopolnil.
Na ministrstvu za zdravje so sicer že pred sejo posredovali dodatna pojasnila in utemeljitve posameznih členov predloga novele. Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je namreč ocenila, da predlagatelj novele ni utemeljil nujnosti vseh storitev, ki jih bodo morali ob njenem sprejetju zdravniki dodatno opravljati v času stavke.
Kot je na seji pojasnila njena predstavnica, je zakonodajno-pravna služba pri pripravi mnenja izhajala iz ustavne pravice do stavke. Poseg v pravico je dopusten, če prestane strogi test sorazmernosti. Predlog novele določa nekatere nove storitve, ki jih bi morali zdravniki opravljati med stavko, nekatere izmed njih pa po oceni službe tega testa ne prestanejo. Ob tem je predstavnica zakonodajno-pravne službe poudarila, da ta tudi po prejemu pojasnil ministrstva in napovedanih dopolnilih vztraja pri podanih pripombah.
V koaliciji prepričani, da je poseg v pravico do stavke sorazmeren
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je poudaril, da je zaradi dolgotrajnosti in časovne nepredvidljivosti zdravniške stavke ogroženo zdravstveno varstvo vseh pacientov, predvsem pa tistih, ki so na poseg oziroma obravnavo napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro. Zaradi preprečitve nastanka nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države predlog zakona predstavlja nujen, potreben in primeren poseg, je dejal.
Zasledovanega cilja v konkretnem primeru namreč ni mogoče doseči brez posega nasploh oziroma s kakšnim drugim milejšim posegom, je ocenil. "Pomembnost pravic, ki jih želimo zavarovati s posegom, bistveno pretehta nad pomembnostjo s posegom v prizadete pravice, zato poseg prestane ta vidik testa sorazmernosti, neodvisno od tega, ali je stavkajočim zaradi posega v njihove ustavne pravice zagotovljeno ustrezno denarno nadomestilo, kar je mogoče razumeti kot sorazmernost posega v ožjem smislu," je dejal.
>> Več: Noveli, s katero vlada širi nabor obveznih zdravniških storitev, matični odbor prižgal zeleno luč
