Novela prinaša nove pristojnosti Sodnega sveta v disciplinskih postopkih in kadrovskih odločitvah. Razširjena so področja, kjer bodo člani odločali z dvotretjinsko večino. Srž konflikta med predlagateljem (Vlado RS) in Sodnim svetom ob tej noveli je bila zagotovitev učinkovitega sodnega varstva kandidatom, ki na razpisih za sodniška mesta niso bili izbrani. Zakon določa, da mora Sodni svet svojo izbiro utemeljiti s posebej izčrpno obrazložitvijo, zoper katero je dovoljen upravni spor. Sodni svet je v svojem pisnem mnenju, posredovanem Državnemu zboru v teku postopka, opozoril, da predlagana ureditev de facto ukinja njegovo ustavno zagotovljeno diskrecijsko pravico pri izbiri najboljšega kandidata. V stališču so poudarili, da se presoja strokovnosti in osebnostne primernosti kandidata, ki je jedro njihove funkcije, ne more zvesti na preprosto upravno odločbo, ki jo bo presojalo Vrhovno sodišče. Opozorili so, da bo zahteva po pisanju obsežnih obrazložitev za vsakega kandidata (in ne le izbranega) dušila strokovne službe in posledično "paralizirala postopke imenovanja", kar bo dodatno poglobilo kadrovsko krizo na sodiščih.
Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila pomislek glede načela delitve oblasti, če bi izvršilna veja (Ministrstvo za pravosodje) dobila prevelik vpliv na določanje metodologije ocenjevanja sodnikov.
Poleg tega je Sodni svet v zakonodajnem postopku ostro kritiziral dejstvo, da novela ne prinaša finančne avtonomije Sodnega sveta. Čeprav zakon prinaša določene popravke, je Sodni svet izrazil razočaranje, da ostaja preveč odvisen od potrjevanja sredstev s strani izvršilne veje oblasti. Kljub tem opozorilom je koalicijska večina pod vodstvom svobodnjakov zakon potrdila z argumentom, da je transparentnost postopkov in pravica do pravnega sredstva neizbranih kandidatov nadrejena administrativnim pomislekom organa. Opozicija je v razpravi pritrdila argumentom Sodnega sveta, češ da gre za poskus podreditve neodvisnega organa in birokratizacijo sodstva.
Praktični vpliv
Zakon prinaša procesne spremembe za bodoče razpise za sodniška mesta. Sodni svet bo moral prenoviti metodologijo ocenjevanja in priprave odločb, saj bodo te po novem podvržene strogemu sodnemu preizkusu pred Vrhovnim sodiščem. Za kandidate to pomeni daljše čakanje na končne odločitve o izbiri, hkrati pa odvetnikom, ki zastopajo neizbrane kandidate, zakon odpira nove možnosti vlaganja tožb v upravnem sporu. Predsedniki sodišč morajo računati na to, da bodo postopki zapolnitve prostih mest zaradi novih pritožbenih poti trajali bistveno dlje. Ključni členi o obrazložitvah in sodnem varstvu se začnejo uporabljati šele 1. 1. 2027.
Viri in reference
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem svetu (EPA 2136-IX)
- Mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem svetu
- Koalicija stoji za sodno reformo, opozicija in Sodni svet kritična, https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicija-stoji-za-sodno-reformo-lena-grgurevic-pritisk-sodnega-sveta-sramoten-in-zavrzen/764650
