Državni zbor Republike Slovenije je na seji 26. maja 2026 z 50 glasovi za in 32 proti potrdil predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (EPA 64-X, ZPVGPŽ-B). Ključna novost sprejetega akta je izrecna zakonska določba, da se prenos in trajni pokop posmrtnih ostankov žrtev vojn in povojnega revolucionarnega nasilja izvede na osrednjem državnem in ljubljanskem pokopališču Žale. S tem je zakonodajalec presekal upravne ter politične spore med državno politiko in Mestno občino Ljubljana, katere dolgoletni župan Zoran Janković je ostro zavračal umestitev grobišča na ozemlje MOL in odločilno prispeval k zastoju pri reševanju tega vprašanja. Obenem zakon ponovno razglaša 17. maj za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je 16. maja 2023 s sklepom ukinila Golobova vlada.
Zakaj pokop šele 80 let po pobojih?
Da bi lahko v celoti razumeli pomen in nujnost tega zakona več kot osemdeset let po koncu druge svetovne vojne, je treba osvetliti genezo problema, ki predstavlja eno najkompleksnejših vprašanj slovenske tranzicije. Več kot štiri desetletja po koncu druge svetovne vojne je bil vsakršen govor o zunajsodnih povojnih pobojih strogo prepovedan s strani totalitarnega režima. Lokacije množičnih morišč (kraška brezna, opuščeni rudniški jaški, protitankovski jarki) so bile obravnavane kot državna skrivnost, poskusi pravnega in dejanskega evidentiranja žrtev pa so bili onemogočeni. Pravni red SFRJ in tedanje Socialistične republike Slovenije ni priznaval statusa teh žrtev, kaj šele njihove pravice do groba. Velik del slovenskega prebivalstva še danes ne ve veliko o teh pobojih. Tematika je namreč le fragmentarno vključena v izobraževalne kurikule v šolah in še to šele v zadnjih desetletjih, indoktrinacija šolarjev v času socializma glede dogajanj v drugi svetovni vojni pa je bila zelo intenzivna.
Kdo so bili pobiti in koliko jih je bilo?
Vprašanje številčnega obsega in strukture žrtev povojnih izvensodnih pobojev v Sloveniji je raziskovalno zelo zahtevno. Glavni problem je, da veliko grobišč še ni v celoti raziskanih, številni posmrtni ostanki niso identificirani, dokumentacija OZNE, KNOJ-a in jugoslovanske armade je delno uničena ali nedostopna, v istem grobišču pogosto ležijo različne skupine (Slovenci, Hrvati, Srbi, Nemci, civilisti, vojaki), med zgodovinarji obstajajo metodološke razlike.
Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in raziskovalci danes praviloma govorijo o približno 700 evidentiranih prikritih grobiščih (v zadnjih letih jih je bilo odkritih še več deset, ki še niso ustrezno evidentirana) in najmanj 15.000 žrtvah povojnih pobojev v Sloveniji. Od tega se ocenjuje, da je bilo slovenskih žrtev okoli 12.000, ostalo pa so bili pripadniki drugih narodov tedanje Jugoslavije, nemški vojaki, prebivalci Slovenije nemške narodnosti (»folksdojčerji«), Židje ter manjši ostanki italijanskih in madžarskih formacij.
Med slovenskimi žrtvami naj bi bilo med 8.000 in 10.000 pripadnikov protikomunističnih vojaških formacij (domobrancev), ki so sodelovale z Nemci. Velik del teh oseb so Britanci pred tem vrnili jugoslovanski armadi iz Vetrinja na avstrijskem Koroškem. Približno 1.000–2.500 žrtev povojnih pobojev je bilo slovenskih civilistov. Sem sodijo: družinski člani domobrancev, duhovniki, osebe, proglašene za politične nasprotnike, premožnejši kmetje in podjetniki, osebe, osumljene sodelovanja z okupatorjem, nekateri brez jasne obtožbe. Med pobitimi je bilo med 300 in 600 žensk (sorodnice domobrancev, begunke, civilistke, v manjšem delu članice pomožnih služb). Med pobitimi je bilo nekaj deset do nekaj sto mladoletnikov. Sem sodijo: mladoletni domobranski kurirji ali pomožni pripadniki, otroci beguncev, adolescenti, zajeti skupaj z družinami. Obstajajo dobro dokumentirani primeri usmrtitev ranjencev, bolnikov iz vojaških bolnišnic in izčrpanih transportirancev.
Zgodovina prizadevanj za odkrivanje resnice
S prehodom v demokratično ureditev po letu 1990 se je proces odkrivanja resnice postopoma začel, vendar je bil pravni okvir dolgo časa pomanjkljiv in ujet v ideološke polarizacije. Čeprav je bil leta 2015 sprejet osnovni Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ), ki je sistemsko uredil postopke odkrivanja grobišč, izkopov in evidentiranja, se je v praksi nenehno zatikalo pri končni fazi – določitvi trajnega in dostojnega mesta za pokop. Problem je eskaliral v zadnjih letih, zlasti po izkopu več kot tri tisoč posmrtnih ostankov iz jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, ki so bili zaključeni konec leta 2022. Ti posmrtni ostanki so bili dolge mesece neprimerno hranjeni v začasnih komunalnih prostorih v Kočevju, marca 2025 pa jih je država v odsotnosti trajne rešitve zgolj začasno premestila v Škofjo Loko.
Država se je tako znašla v ustavnopravno in civilizacijsko nesprejemljivi situaciji, ko institucije niso zmogle zagotoviti niti osnovne pietete do mrtvih zaradi odsotnosti soglasja med državo in ljubljanskim županom ter pomanjkanja izrecne zakonske podlage, ki bi določila primerno lokacijo nacionalnega spomina. Novela ZPVGPŽ-B to pravno anomalijo odpravlja z določitvijo Žal kot osrednjega in nespornega mesta pokopa, s čimer zakonodajalec uveljavlja primat državnega interesa nad lokalnimi prostorskimi in komunalnimi akti v zadevah vseslovenskega in nacionalnega pietetnega pomena.
Pomemben del novele je tudi določitev obvezne trajne hrambe bioloških vzorcev (DNK) izkopanih žrtev. Zakon zdaj jasno določa obveznost zagotavljanja sredstev neposredno iz državnega proračuna za odvzem, varno hrambo in kontinuirano izvajanje analiz bioloških vzorcev ter z njimi povezanih raziskav.
Odzivi na sprejem zakona
Sprejem zakona je sprožil burne odzive. Predstavniki civilne družbe, kot je Nova slovenska zaveza, so sprejem označili za "velikanski premik, ki smo ga čakali vsa desetletja demokratične države", saj končno udejanjanja temeljno civilizacijsko pravico do groba. Na drugi strani je leva opozicija zakonu nasprotovala z argumentom, da gre za izkoriščanje pietete v politične namene, zlasti zaradi ponovne uvedbe 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja in zaradi »posega v avtonomijo« Mestne občine Ljubljana, katere župan pokopu na Žalah nasprotuje. Kljub ideološkim razhajanjem pa je z uveljavitvijo tega zakona slovenski pravni red dobil dokončen mehanizem za zaključek postopkov, ki so bili odprti skoraj osem desetletij. Navsezadnje imamo v Sloveniji že dolgo tudi pokopališča nemških in italijanskih okupatorskih vojakov iz druge svetovne vojne, pri katerih ni bilo tako intenzivnega nasprotovanja s strani naslednikov komunistične partije.
Praktični vpliv
Novela zakona (zakon sicer še ni objavljen v uradnem listu) prinaša obveznosti za državno administracijo in forenzične institucije. Ministrstvo za obrambo in druge pristojne državne službe morajo nemudoma pristopiti k organizaciji prenosa posmrtnih ostankov iz začasnih lokacij na ljubljanske Žale, kar bo zahtevalo uskladitev z Mestno občino Ljubljana in njenim komunalnim podjetjem. Kljub morebitnemu nasprotovanju župana (prebivalstvo Ljubljane se o tem civilizacijskem vprašanju nikoli ni izrekalo na referendumu) imajo določbe ZPVGPŽ-B kot lexspecialis prednost pred občinskimi odloki. Upravljavci pokopališča Žale bodo morali v sodelovanju z državo določiti in urediti ustrezne parcele. Za pravnike v državni upravi (zlasti na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve) zakon predstavlja neposredno pravno podlago, da začnejo s pripravo osnutkov bilateralnih meddržavnih sporazumov s sosednjimi in drugimi prizadetimi državami za vzpostavitev protokolov o varnem prenosu ter izmenjavi DNK vzorcev. Prav tako morajo Nacionalni forenzični laboratorij in druge pooblaščene institucije prilagoditi svoje interne akte glede trajne hrambe vzorcev, saj zakon zdaj zagotavlja neposredno proračunsko financiranje teh, pred tem pogosto negotovih, dejavnosti.
Viri in reference
- Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ-B), EPA: 64-X
- https://n1info.si/novice/slovenija/novela-zakona-o-prikritih-grobiscih-in-pokopu-sprejeta-17-maj-bo-nacionalni-spominski-dan/
- https://svet24.si/novice/slovenija/pokop-zrtve-povojni-poboji-razprava-drzavni-zbor-domobranci-komunisti-1901486
- https://www.gov.si/novice/2025-03-31-zacasna-premestitev-posmrtnih-ostankov-zrtev-iz-jame-pod-macesnovo-gorico-v-kostnico-v-skofji-loki/
- Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, https://www.sistory.si/ww2?t=desc
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Povojni_poboji_na_Slovenskem_(1945)
