Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-I, EVA: 2026-2030-0055) je po podatkih spremnega gradiva objavljen od 4. septembra 2026, na eDemokraciji pa je od 7. septembra označen kot poslan v medresorsko usklajevanje in Službi Vlade za zakonodajo. Pripombe je mogoče oddati do 18. septembra 2026. Gradivo predvideva obravnavo po skrajšanem zakonodajnem postopku, vendar gre še za predlog v pripravi.
Osrednja organizacijska sprememba je uvedba 44 notarskih okrajev, katerih območja bi bila s katastrskimi občinami določena v zakonski prilogi. Razlog je nova sodna organizacija po ZS-1, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2027: okrajna sodišča ne bodo več imela samostojne stvarne in krajevne pristojnosti, veljavni notarski zakon pa število in sedeže notarskih mest navezuje prav na njihova območja.
Namen predlagatelja je ohraniti obstoječo notarsko mrežo. Ministrstvo bi moralo v vsakem notarskem okraju zagotoviti najmanj eno notarsko mesto. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva in intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem bi se ob upoštevanju obsega poslovanja število mest določalo po merilu enega mesta na vsakih 20.000 prebivalcev.
Na notarske okraje bi se navezala tudi posebna krajevna pristojnost za sestavo notarskih zapisov pravnih poslov o ustanovitvi hipoteke. Praviloma bi bil pristojen notar s sedežem pisarne v okraju, kjer nepremičnina leži; pri več nepremičninah bi bilo odločilno območje glavne nepremičnine. Predlog obenem iz teh določb odstranjuje sklicevanje na zemljiški dolg, katerega ustanavljanje je bilo odpravljeno že leta 2013 v noveli SPZ-A.
Za stranke na dvojezičnih območjih je posebej pomembna dopolnitev pravil o jeziku notarskih listin. Če stranka uporablja italijanščino oziroma madžarščino, notar ali pri njem zaposlena oseba pa jezika ne obvlada, bi sodeloval sodni tolmač, njegove stroške pa bi kril državni proračun.
S tem bi zakonodajalec odgovoril na konkretno težavo v praksi. Varuh človekovih pravic je v poročilu za leto 2024 opozoril, da zakon ne določa, koga bremeni takšno tolmačenje. Prelaganje stroškov na stranko je ocenil kot diskriminatorno, ker pripadnike narodnih skupnosti pri uporabi uradnega jezika postavlja v slabši položaj od slovensko govorečih strank.
Drugi vsebinski sklop zadeva notarske storitve na daljavo, katerih pravna podlaga je bila vzpostavljena že leta 2022 v ZN-H. Predlog zaradi zahtev ZVOP-2 prenaša del pravil o osebnih podatkih in videoelektronski identifikaciji iz pravilnika v zakon. Določa namen obdelave, vrste podatkov, obveščanje stranke in pridobitev njene privolitve. Predvideni posnetek oziroma prepis s posnetkom zaslona, ki ga stranka potrdi, bi se hranil pet let od zaključka spisa.
Notar bi moral identifikacijo prekiniti ob neustrezni kakovosti slike ali zvoka, neujemanjih pri preverjanju dokumenta, negotovosti glede istovetnosti ali verjetnosti vplivanja tretjih oseb na voljo stranke. Če stranka ne privoli v postopek, bi jo napotil na drug način preverjanja istovetnosti. Novela predvideva še obvezne elektronske prijave na razpise za prosta notarska mesta. Že začeti postopki imenovanja bi se dokončali po dosedanjih predpisih.
Praktični vpliv
Predlog za zdaj ne spreminja obveznosti notarjev ali strank. Predvidena sta uveljavitev naslednji dan po objavi v Uradnem listu in začetek uporabe 1. januarja 2027. Za prakso bi bile ključne ohranitev območij hipotekarne pristojnosti, jasnejše preverjanje strank na daljavo ter odprava dodatnega stroška tolmačenja pri uporabi jezika narodne skupnosti.
Viri in reference
- Predlog novele Zakona o notariatu z obrazložitvijo, EVA 2026-2030-0055
- Varuh človekovih pravic – letno poročilo za leto 2024, priporočilo št. 12, https://arhiv.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP_2024/Letno_porocilo_VCP_RS_za_leto_2024.pdf
Pogovor z LEXI
