Na primer: nezakonitost pridobitve dokaza sama po sebi v Nemčiji še ne pomeni prepovedi njegove uporabe. Pri številnih kršitvah je potrebna presoja vrste in teže kršitve ter nasprotujočih si interesov. Izločitev je manj avtomatična kot v Sloveniji, posebej pri nezakonitih preiskovalnih dejanjih.
V Belgiji so po pristopu Antigoon, uzakonjenem v 32. členu uvodnega naslova kazenskoprocesnega zakonika, ključni izrecno predpisana ničnost, prizadeta zanesljivost dokaza ali nasprotje s pravico do poštenega sojenja. Gre za precej bolj dopuščajoč pristop: nezakonitost sama praviloma ni dovolj za izločitev.
Švedski sistem sploh nima splošnega izključitvenega pravila slovenskega tipa. Upoštevati mora evropska jamstva poštenega sojenja. Bistveno širša je dopustnost dokazovanja, vendar to ne pomeni, da je dovoljena vsaka metoda pridobivanja dokazov.
Zakaj je slovenski sistem posebej strog?
Njegova značilnost je kombinacija dveh pravil:
- Prepoved uporabe zaradi kršitve ustavnih pravic. Ko dokaz spada v to kategorijo, 18. člen ZKP ne vsebuje splošnega pooblastila, da bi ga sodišče vseeno uporabilo zgolj zato, ker gre za zelo hudo kaznivo dejanje ali ker je dokaz prepričljiv.
- Prepoved uporabe izvedenih dokazov, »sadežev zastrupljenega drevesa«. Posledica se lahko razširi tudi na poznejše dokaze, pridobljene na podlagi prvotnega nedovoljenega dokaza. To lahko prizadene velik del dokaznega gradiva, če je bilo nadaljnje preiskovanje od njega odvisno.
Vendar ni pravilno reči, da se v Sloveniji dokaz izloči zaradi vsake kršitve ZKP. Pri procesnih kršitvah, ki same ne pomenijo kršitve ustavnih pravic, je pomembno, ali zakon zanje predpisuje neuporabnost dokaza. To razlikovanje izhaja že iz besedila 18. člena. Prav tako izločitev dokaza še ne pomeni avtomatične oprostitve. Vprašanje je, ali preostali dopustni dokazi zadostujejo za obsodbo.
Ali tako strogost zahteva evropsko pravo?
Ne. EKČP ne zahteva, da bi se vsak dokaz, pridobljen s kršitvijo zasebnosti ali nacionalnih procesnih pravil, avtomatično izločil. ESČP praviloma presoja poštenost postopka kot celote; bistveno strožji standardi veljajo pri mučenju in drugih najtežjih kršitvah. Slovenska ureditev zato pri nekaterih kršitvah bolj agresivno izključuje dokaze, kot to zahteva konvencijski minimum.
Slovenija in Portugalska sodita med strožje sisteme, posebej pri kršitvah temeljnih pravic in posredno pridobljenih dokazih. Nemčija pri številnih kršitvah uporablja sodniško tehtanje, Belgija izločitev omejuje predvsem na predpisano ničnost, prizadetost zanesljivosti dokaza ali kršitev poštenega sojenja, na Švedskem pa prevladuje prosto predlaganje in vrednotenje dokazov.
Viri in reference
- https://eucrim.eu/articles/admissibility-evidence-criminal-proceedings-eu/
- https://www.bundesverfassungsgericht.de/SharedDocs/Pressemitteilungen/DE/2009/bvg09-085.html
- https://www.redalyc.org/journal/6739/673972096009/html/
- https://diariodarepublica.pt/dr/geral/legislacao-relevante/constituicao-republica-portuguesa
- https://www.aklagare.se/ordlista/f/fri-bevisprovning/
- https://ks.echr.coe.int/documents/d/echr-ks/administration-of-unlawfully-obtained-evidence
Pogovor z LEXI
