Državni zbor je na seji 27. maja 2026 potrdil Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (EPA 0015-X), in sicer kot odziv na iniciativo sindikalnih central, ki so po potrditvi zakona zbrale in vložile več kot 47.000 podpisov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Zakonodajalec je svojo odločitev o nedopustnosti ljudskega glasovanja utemeljil z določbami drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije. Ta v svoji drugi alineji izrecno in nedvoumno določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonih, ki se sprejemajo za izvrševanje državnega proračuna.
Pravni in politični spor se v tem primeru vrti okoli vsebinske narave in strukture sprejetega zakona. Predlagatelji zakona iz vrst parlamentarne večine utemeljujejo, da je jedro Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije izrazito davčno in fiskalno, saj normativni okvir prinaša obsežne davčne in proračunske razbremenitve v višini več sto milijonov evrov. Med ključnimi ukrepi navajajo znižanje obdavčitve osnovnih živil, energentov, razbremenitev upokojencev, uvedbo socialne kapice in strukturno znižanje določenih prispevkov za socialno varnost. Na drugi strani predlagatelji referenduma opozarjajo, da gre za klasičen "omnibus" zakon. Zatrjujejo, da je zakonodajalec zavestno vključil davčne določbe le zato, da bi pred referendumsko presojo zaščitil sporne posege v delovno in socialno zakonodajo, stabilnost javnega zdravstva ter sistem dolgotrajne oskrbe.
Takšna konfliktna situacija od Ustavnega sodišča RS zdaj zahteva interpretacijo ustavnih sprememb iz maja leta 2013. Takratna sprememba 90. člena Ustave RS namreč ni bila zgolj kozmetični ali tehnični popravek, temveč posledica daljšega obdobja, ko je zakonodajni referendum v Sloveniji postal instrument permanentne politične blokade zakonodajnega postopka. Pred ustavnimi spremembami leta 2013 je Ustavno sodišče ob sporih glede referenduma izvajalo zapleten test tehtanja med pravico do referenduma in drugimi ustavnimi vrednotami, kot je učinkovito delovanje države in izpolnjevanje njenih funkcij. Z uveljavitvijo novega 90. člena, ki je vseboval štiri absolutne prepovedi, pa se je narava ustavnosodne presoje bistveno spremenila. Sodišče zdaj ne tehta več interesov, temveč pretežno izvaja subsumpcijo – ugotavlja, ali vsebina zakona spada v eno izmed prepovedanih kategorij.
Če bo Ustavno sodišče ob prihajajoči presoji interpretiralo, da v konkretnem primeru davčni ukrepi niso organsko povezani s preostalimi strukturnimi spremembami oziroma da je bil institut omnibus zakona zlorabljen izključno za obid ustavne pravice državljanov, bi to, glede na jasno besedilo 90. člena, pomenilo izjemno prelomno sodno odločitev in precedenčno razveljavitev parlamentarnega sklepa.
Primerjalnopravna analogija nam pove, da imajo tudi nekatere druge članice Evropske unije podobne referendumske omejitve. Zaščita državne davčne politike pred neposredno demokracijo nikakor ni slovenska posebnost, temveč je uveljavljen evropski ustavni standard. Najbolj izrazit in ustavnopravno dodelan primerljiv zgled predstavlja sosednja Italija. 75. člen italijanske ustave (Costituzione della Repubblica Italiana) izrecno in absolutno prepoveduje abrogativni oziroma razveljavitveni referendum za davčne in proračunske zakone ("leggi tributarie e di bilancio"), poleg tega pa še za zakone o amnestiji in pomilostitvah ter tiste, ki pooblaščajo ratifikacijo mednarodnih pogodb. Italijansko ustavno sodišče (Corte Costituzionale) to določbo tradicionalno razlaga izjemno strogo in široko, opirajoč se na argument, da bi prepustitev davčne politike in nadzora nad državnimi prihodki neposrednemu odločanju na referendumu hitro paralizirala finančno stabilnost države ter njeno sposobnost izvajanja osnovnih socialnih in ekonomskih funkcij.
Praktični vpliv
Za odvetnike, pravne svetovalce in širše gospodarstvo ta sklep ter napovedana ustavnosodna presoja prinašata obdobje izrazite pravne negotovosti. Ker je uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zaradi postopka do odločitve Ustavnega sodišča RS formalno zadržana, morajo delodajalci, korporativni pravniki in računovodski servisi začasno ustaviti vse predvidene prilagoditve internih aktov ter informacijskih sistemov, ki so bile pripravljene za obračun plač po novem sistemu. Pravniki morajo svoje stranke izrecno opozoriti, da do končne odločitve Ustavnega sodišča v celoti ostaja v veljavi obstoječa davčna in delovnopravna zakonodaja. Če bo Ustavno sodišče sklep Državnega zbora razveljavilo, bo zakonodajni postopek ostal blokiran zaradi izvedbe referenduma, kar pomeni, da napovedanih davčnih razbremenitev in novih ureditev še več mesecev ne bo mogoče varno in zakonito implementirati v poslovno prakso.
Viri in reference
- Ustava Republike Slovenije
- Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), EPA 0015-X
- Costituzione della Repubblica Italiana (Člen 75), https://www.senato.it/istituzione/la-costituzione
