Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. DZ pa jo je potrdil kar dvakrat, prvič sredi julija, po vetu DS-ja in vnovič sredi septembra. Novela zakona med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče.
Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh. Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi DZ-ja ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.
SDS je nato sredi septembra v DZ-ju vložil pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto z več kot 3000 podpisi, a je DZ na predlog koalicije sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. V koaliciji so namreč poudarili, da novela odpravlja neskladnost z ustavo, ki jo je v odločbah leta 2011 in 2021 ugotovilo ustavno sodišče. Temu je pritrdilo tudi ustavno sodišče, ki v postopku ni presojalo skladnosti novele zakona o parlamentarni preiskavi, ampak le to, ali gre pri noveli za predpis, o katerem referendum ni dopusten.
>> Več: Nedopustnost razpisa referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo
Foto: STA
