Predsednik vlade Janez Janša je 9. oktobra 2026 napovedal, da bosta v naslednji popis prebivalstva ponovno vključeni vprašanji o narodni pripadnosti in veroizpovedi. Slovenija teh podatkov s popisi ne zbira že od leta 2002, ko je zadnjič izvedla klasični terenski popis. V nasprotju s tem pa te podatke že ves čas neprekinjeno zbirajo številne evropske države, med njimi Hrvaška, Madžarska in Češka.
Za zdaj gre za politično napoved, ne pa za formalno sprejeto odločitev o izvedbi popisa. Javnosti še niso bili predstavljeni časovni načrt, pravna podlaga in predvidena metodologija zbiranja podatkov.
Slovenija je leta 2011 prešla na registrsko popisovanje, pri katerem Statistični urad Republike Slovenije (SURS) podatke pridobiva s povezovanjem administrativnih in statističnih evidenc. Takšna metoda je cenejša in prebivalcev ne obremenjuje z izpolnjevanjem vprašalnikov, vendar ne omogoča neposrednega ugotavljanja njihove narodne in verske samoopredelitve.
SURS je že ob uvedbi registrskega popisa pojasnil, da podatki o veroizpovedi v administrativnih evidencah niso na voljo, podatki o narodni pripadnosti pa niso zajeti za celotno prebivalstvo.
Ustavno sodišče je o tem že presojalo
Pravna dopustnost zbiranja podatkov o veroizpovedi ni povsem novo vprašanje. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-92/01 z dne 28. februarja 2002 presodilo, da vključitev vprašanja o veroizpovedi v tedanji popis ni bila v neskladju z Ustavo.
Poudarilo je, da iz načela ločitve države in verskih skupnosti iz 7. člena Ustave ne izhaja prepoved državi, da bi za statistične namene zbirala podatke o verski sestavi prebivalstva.
Ključen pogoj pa je spoštovanje 41. člena Ustave, po katerem se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Tedanja zakonodaja je posameznikom omogočala odklonitev odgovora, popisovalcem pa nalagala, da jih na to pravico opozorijo. Sodišče pa ni vsebinsko presojalo same vključitve vprašanja o narodni pripadnosti.
Danes je treba upoštevati še Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Njen 9. člen uvršča podatke o etničnem poreklu in verskem prepričanju med posebne vrste osebnih podatkov. Njihova obdelava je dopustna le ob izpolnjenih predpisanih izjemah in ustreznih zaščitnih ukrepih, med drugim tudi za statistične namene.
Kako to urejajo druge evropske države?
Slovenija je z opustitvijo neposrednega zbiranja teh podatkov ravnala drugače nekatere njene sosede. Primerjava treh bližnjih članic EU razkriva različne pristope, ki pa imajo skupno značilnost: vprašanja temeljijo na osebni samoopredelitvi.
|
Država |
Zadnji popis |
Narodnost in veroizpoved |
Posebnost |
|
Hrvaška |
2021 |
Obe vprašanji sta vključeni; opredelitev je prostovoljna |
Odprti vprašanji brez vnaprej določenega izbora odgovorov |
|
Madžarska |
2022 |
Obe vprašanji sta prostovoljni |
Omogočeno je navajanje dveh etničnih pripadnosti |
|
Češka |
2021 |
Obe vprašanji sta prostovoljni |
Dovoljena je dvojna narodna pripadnost; izrazit delež neodgovorov |
Hrvaška. Zakon o popisu prebivalstva leta 2021 je v 10. členu izrecno zagotovil svobodno opredeljevanje glede narodne in verske pripadnosti. Po uradnih rezultatih se je 91,63 odstotka prebivalcev opredelilo za Hrvate, 78,97 odstotka pa za katolike. Na vprašanje o narodni pripadnosti se ni želelo opredeliti 0,58 odstotka prebivalcev, na vprašanje o veri pa 1,72 odstotka. Statistični urad je pozneje opozoril, da so odprto oblikovana vprašanja povzročila tudi težave pri razvrščanju nekaterih odgovorov.
Madžarska. Ob popisu leta 2022 so prebivalci izpolnjevali obvezni vprašalnik, vendar je bilo odgovarjanje na vprašanja o etnični pripadnosti, maternem jeziku in veri prostovoljno. Vprašanji o etnični pripadnosti je odgovorilo 86 odstotkov prebivalstva, vprašanju o veroizpovedi pa 60 odstotkov. Madžarski statistični urad posebej poudarja pomen teh podatkov za ugotavljanje položaja narodnih manjšin, izvajanje jezikovnih pravic in delovanje manjšinskih samouprav.
Češka. Popis leta 2021 je omogočal navedbo dveh narodnih pripadnosti in prostovoljno opredelitev verskega prepričanja. Vprašanje o narodnosti je izpolnilo 68,4 odstotka prebivalcev, o veroizpovedi pa 69,9 odstotka. Med odgovori o verskem prepričanju je bilo 68,3 odstotka takšnih, ki so navedli, da so brez verskega prepričanja. Češki model posebej nazorno pokaže, da odsotnosti odgovora ni dovoljeno enačiti z odsotnostjo verskega prepričanja.
Koristnost podatkov
Podrobnejši podatki o narodni in verski sestavi prebivalstva bi lahko koristili raziskovalcem, občinam, manjšinskim organizacijam in pripravljavcem javnih politik. Omogočili bi tudi preverjanje sprememb po letu 2002, čeprav bi bilo treba upoštevati metodološke razlike med popisi.
Pri tem je pomembna posebnost slovenskega ustavnega sistema: 64. člen Ustave zagotavlja pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti ne glede na število njunih pripadnikov. Rezultati morebitnega novega popisa zato sami po sebi ne bi mogli biti podlaga za odpravo njunih ustavno zagotovljenih pravic.
Viri in reference
- Ustavno sodišče RS, odločba U-I-92/01 z dne 28. februarja 2002
- SURS, Registrski popis 2011 – Pogosta vprašanja.
- Uredba (EU) 2025/2458 o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih
- Uredba (EU) 2016/679 (GDPR), zlasti 9. in 89. člen
- Hrvaška, Zakon o popisu stanovništva, kućanstava i stanova u Republici Hrvatskoj 2021. godine
- Madžarski statistični urad, Popis 2022 – Vprašalnik in prostovoljnost odgovorov
- Češki statistični urad, Rezultati popisa 2021
- Nova24TV, Popis brez narodnosti in vere zamegljuje sliko: Janša obljublja oboje, kmalu, 9. oktober 2026
- Regional Obala, Ostro proti popisu narodnosti in veroizpovedi, 15. oktober 2026
Pogovor z LEXI
