Slovensko poslovno in pravno okolje se v preteklih letih sooča z resnim poslabšanjem mednarodne konkurenčnosti. Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) je 18. junija 2026 objavil svojo letno lestvico svetovne konkurenčnosti, na kateri je Slovenija zasedla 49. mesto med 70 analiziranimi državami. Podrobnejša analiza strukture poročila IMD, ki metodološko združuje objektivne statistične podatke in subjektivne ocene oziroma ankete med vodilnimi menedžerji, razkriva, da država ohranja določene prednosti le pri osnovni infrastrukturi. Na drugi strani so glavni razlogi za padec zgoščeni v stebrih vladne učinkovitosti in poslovne učinkovitosti. Posebej problematičen je podatek, da je Slovenija v stebru institucionalnega okvira poslabšala uvrstitev za dodatna tri mesta in pristala na 48. mestu, medtem ko je pri družbenem okviru, kjer se je v preteklosti uvrščala visoko, padla za pet mest. Predstavniki Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki ob Ekonomski fakulteti UL strokovno sodelujejo pri pripravi poročila za Slovenijo, pri tem izpostavljajo za pravnike ključno spoznanje: učinkovita pravna država ne pomeni le formalnega sprejemanja zakonov, ampak predvsem njihovo hitro, učinkovito in predvidljivo izvajanje v praksi. Po njihovih navedbah je dolgoročna konkurenčna prednost vse bolj odvisna od institucionalne verodostojnosti, ki pa v Sloveniji zaradi pogostih in nesistematičnih zakonodajnih sprememb, predvsem na davčnem in delovnopravnem področju, močno peša.
Na alarmantno stanje in padec za 11 mest v obdobju od nastopa vlade Roberta Goloba leta 2022, so se hitro odzvali v stanovskih organizacijah. V GZS menijo, da nov zdrs ni presenečenje, temveč ponoven resen opomin novi vladi, da poslovno okolje nujno potrebuje stabilne in odzivne institucije, sposobne obvladovanja negotovosti in šokov. Še ostrejši so v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), kjer izpostavljajo, da uvrstitev odraža predvsem pomanjkanje strateških strukturnih reform, nekonkurenčno in prekomerno obdavčitev gospodarstva ter naraščajoče administrativne ovire. Gospodarstveniki opozarjajo, da lahkotne politične izjave o uspešnosti in dobičkih ne odražajo realnosti pri vsakodnevnem poslovanju, saj se podjetja dušijo v vse bolj restriktivni delovni zakonodaji ter dolgotrajnih upravnih in birokratskih postopkih, zlasti pri umeščanju objektov v prostor in pridobivanju gradbenih ter okoljevarstvenih dovoljenj. Končno sporočilo deležnikov je jasno: Slovenija se na globalnem in evropskem trgu vse hitreje profilira kot davčno ter pravno neprivlačno in togo okolje, ki odbija tuje investitorje in močno otežuje delo vsem, ki v tem okolju pravno in poslovno svetujejo.
Praktični vpliv
Pri sklepanju mednarodnih poslovnih pogodb oziroma M&A transakcij naj korporativni pravniki strankam svetujejo natančno revizijo določil o izstopu in vključitev robustnih klavzul o prilagoditvi pogodb ob morebitni enostranski spremembi davčne ali delovne zakonodaje (t. i. material adverse change clauses). Zaradi nizke ocene vladne učinkovitosti morajo pravni zastopniki v upravnih postopkih stranke pripraviti na bistveno daljše časovne okvire reševanja vlog in dovoljenj ter proaktivno pripravljati pritožbe zaradi molka organa. Prav tako je treba gospodarskim družbam svetovati takojšnjo previdnost pri zaposlovanju in sklepanju delovnih pogodb, saj rigidnost delovnopravnega okvira omejuje hitro prestrukturiranje v primeru gospodarskih šokov.
Viri in reference
- https://www.imd.org/centers/wcc/world-competitiveness-center/rankings/world-competitiveness-ranking/
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenija-na-lestvici-konkurencnosti-zdrsnila-na-49-mesto/785736
- https://media.gzs.si/padec-na-mednarodni-lestvici-konkurencnosti-je-ponovno-opozorilo-da-slovenija-potrebuje-razvojni-dogovor-in-takojsnje-ukrepe/
- https://www.sbc.si/novice/2026/06/slovenija-na-lestvici-konkurencnosti-padla-na-49-mesto
