Konec leta 2023 je bilo v registru lobistov vpisanih 84 lobistov. Med njimi je 20 takih, ki kljub pozivu KPK-ja niso poročali o svojem delu v letu 2023. Zaradi neporočanja je KPK izrekel osem pisnih opominov, deset prepovedi lobiranja v trajanju od treh do 24 mesecev in dva izbrisa iz registra. Pri 446 stikih pa je zaznal neskladja pri poročanju.
"Vse to potrjuje, da je lobiranje nezadostno razumljeno, zaradi česar KPK predlaga niz ukrepov in nadaljnjih dejavnosti, ki so osredotočeni predvsem na ozaveščanje o pomenu poročanja na področju lobiranja. Poročanje o lobiranju je bistvenega pomena z vidika zagotavljanja transparentnosti izvajanja vplivov na oblikovanje zakonodaje in javnih politik ter odločanja o drugih zadevah v javnem sektorju. Transparentnost pa prispeva k večji odgovornosti odločevalcev in zmanjšuje tveganja za nastanek nezakonitih ali neetičnih praks," so navedli na KPK-ju.
Lobiranci pa morajo KPK-ju posredovati zapis o vsakem lobiranju. Lani so mu posredovali 704 zapise, s katerimi so skupno poročali o 5260 izvedenih stikih, med katerimi je bilo 4000 zakonitih. Pri 1623 stikih je šlo za vplivanje na sprejetje predpisov in drugih splošnih aktov, pri 2377 pa za vplivanje na odločanje v drugih zadevah, kažejo podatki poročila.
>> Več: KPK: Regulacija lobiranja je neustrezna. 98 odstotkov lobiranja izvedejo neregistrirani lobisti.
Foto: STA