KPK je zaradi neporočanja o delu šestim lobistom izdal pisni opomin, dvanajstim pa je izrekel prepoved lobiranja za določen čas (3–24 mesecev). Ob izreku upravnih sankcij je upošteval predvsem to, ali je to pri lobistu prva ali ponavljajoča se kršitev, pa tudi težo kršitve in njene posledice. Imena kršiteljev bodo vpisana v javni register lobistov, ko bodo sankcije pravnomočne, so sporočili iz KPK-ja.
Kršitelji predstavljajo 21 odstotkov vseh registriranih lobistov, kar po mnenju KPK-ja kaže na to, da je treba zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v delu, ki ureja področje lobiranja, prenoviti. Poudarili so, da veljavna zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora nad poročanjem o lobističnih stikih.
Manko prekrškovnih sankcij
Med drugim manjkajo prekrškovne sankcije za registrirane lobiste, ki o svojem delu ne poročajo. Zakon za lobista z izrečeno prepovedjo, ki kljub temu lobira, namreč ne predvideva sankcij. "V času prepovedi lobist ne sme lobirati, če pa bi to slučajno počel, je odgovornost, kakor tudi sicer poudarja komisija, na lobirancu, javnem uslužbencu ali funkcionarju," so poudarili na KPK-ju.
Dodali so, da mora lobiranec vsakokrat prepoznati morebitni lobistični stik in ugotoviti status lobista. "Zato so še posebej pomembne transparentnost, odgovornost in integriteta posameznikov, ki spoštujejo veljavne zakonske določbe in poročajo o lobističnih stikih," so poudarili.
KPK je še opozoril, da so roki za poročanje lobirancev na eni strani ter interesnih organizacij in registriranih lobistov na drugi strani v zakonu različni. Poleg tega zakonodaja ne omogoča javne objave vsebine poročil interesnih organizacij in registriranih lobistov, kar ne zagotavlja visoke stopnje transparentnosti.
>> Več: KPK je izrekel opomine in prepovedi lobiranja za določen čas
