Poslanci so zavrnili argumente Državnega sveta, ki je oktobra izglasoval odložilni veto na zakon. Zakon o psihoterapevtski dejavnosti (EPA: 2061-IX) prinaša ključne sistemske spremembe: določa pogoje za opravljanje poklica, uvaja obvezno članstvo v novo ustanovljeni Zbornici psihoterapevtov Slovenije ter ureja javno mrežo izvajalcev. Zakonodajalec je sledil cilju, da se psihoterapija prizna kot samostojen poklic, ločen od psihiatrije in klinične psihologije, a hkrati integriran v zdravstveni sistem. Zakon določa akademske pogoje (magisterij psihoterapevtske znanosti ali ustrezna doizobraževanja za diplomante sorodnih smeri) in uvedbo strokovnega izpita. Ena najpomembnejših novosti za uporabnike je možnost kritja stroškov psihoterapije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar bo bistveno povečalo dostopnost storitev, ki so bile doslej večinoma na voljo le samoplačniško.
Sprejem zakona je spremljala ena najburnejših strokovnih razprav v tem mandatu. Nasprotniki zakona, predvsem predstavniki medicinske stroke (Združenje psihiatrov, Zbornica kliničnih psihologov) in del akademske sfere, so opozarjali, da zakon znižuje standarde zdravljenja. Njihov ključni argument, ki ga je v vetu povzel tudi Državni svet, je bil, da zakon omogoča samostojno obravnavo pacientov osebam, ki nimajo klinične zdravstvene izobrazbe, kar po njihovem mnenju ogroža varnost pacientov in vodi v "demedikalizacijo" resnih duševnih motenj. Posebej kritični so bili do instituta "kandidata za psihoterapevta", ki bi lahko pod supervizijo delal s pacienti že med usposabljanjem. Na drugi strani so podporniki (Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, nekatere fakultete in združenja pacientov) poudarjali, da nasprotovanje izvira iz želje po ohranitvi monopola in da zakon končno ukinja "sivi trg", kjer so storitve doslej lahko izvajali neusposobljeni posamezniki brez nadzora. Zagovorniki so izpostavili, da model sledi ureditvam v državah, kot je Avstrija, in da je trenutna nedostopnost pomoči v javnem zdravstvu nevzdržna.
Praktični vpliv
Zakon bo začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, kar sproži ključne roke za uskladitev. Obstoječi izvajalci psihoterapevtskih storitev, ki delujejo na trgu, morajo preveriti svoje izpolnjevanje pogojev za vpis v register pri novi Zbornici. Zakon predvideva prehodno obdobje (običajno 2 do 5 let) za pridobitev manjkajočih kvalifikacij ali opravljanje premostitvenih izpitov. Pravni svetovalci in odvetniki zdravstvenih zavodov ter zasebnikov morajo pripraviti nove pogodbe o zaposlitvi in sodelovanju, ki bodo skladne z novimi licenčnimi zahtevami. Prav tako se začenja proces formiranja Zbornice psihoterapevtov, kar pomeni, da morajo interesna združenja pripraviti statute in akte za njeno delovanje. Za paciente to kratkoročno ne pomeni takojšnje spremembe, dolgoročno pa možnost uveljavljanja povračila stroškov in vlaganja pritožb na Zbornico v primeru nestrokovne obravnave.
Viri in reference
- Zakon o psihoterapevtski dejavnosti (EPA: 2061-IX)
- Strokovnjaki: Zakon o psihoterapevtski dejavnosti prinaša ogromno škode, https://www.rtvslo.si/zdravje/strokovnjaki-zakon-o-psihoterapevtski-dejavnosti-prinasa-ogromno-skode/381302
- Zakon o psihoterapevtski dejavnosti po vetu ponovno potrjen, https://n1info.si/novice/slovenija/zakon-o-psihoterapevtski-dejavnosti-po-vetu-ponovno-potrdili/
- DS izglasoval veto na zakon o psihoterapevtski dejavnosti, https://www.24ur.com/novice/slovenija/ds-izglasoval-veto-na-zakon-o-psihoterapevtski-dejavnosti.html
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
