Preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo poteka zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Predlog določa, da Vzajemna svojemu ustanovitelju ZZZS-ju vrne njegov vložek ob ustanovitvi, bodisi v denarju bodisi v delnicah. Določa tudi, da se zavarovancem Vzajemne izplačajo njihovi deleži oz. da dobijo delnice preoblikovane družbe. Upravičenci do delnic v novi delniški družbi bodo tako ZZZS in zavarovanci na dan 31. december 2023.
"Tako se bodo uredila premoženjskopravna razmerja med vsemi tremi deležniki. Več kot 700.000 zavarovancem Vzajemne se bo omogočila pridobitev svojega deleža v Vzajemni, in sicer v obliki delnic oz. izplačil deležev pod določenimi pogoji. Obenem se ustanovitelju Vzajemne pripozna njegov ustanovitveni vložek, prav tako se po preoblikovanju omogoči nadaljnje poslovanje Vzajemne," je v četrtek povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Izplačilo zavarovancev
Zavarovanci bodo po predlogu prejeli vrednost svojega premoženja, ki ga imajo pri Vzajemni, če njihovi nominalni deleži ne bi presegli 70 evrov. "Proučili smo stroške, ki bi jih imetniki imeli v povezavi s trgovalnim računom za imetništvo delnic, in določili mejo 70 evrov, da ti stroški ne bi presegli vrednosti samih delnic," je pojasnil minister in dodal, da je cilj zakona zavarovati interese vseh deležnikov.
Andreja Kert je v imenu Svobode povedala, da se strinjajo s cilji in namenom zakona. Glede tega, da morajo zavarovanci, katerih vrednost deleža bo ocenjena na manj kot 70 evrov, v 15 dneh sporočiti, ali želijo, da se jim delež izplača, pa predlagajo razmislek o obratni poti. "Tisti, ki želi dobiti delnice, naj v tem roku sporoči, preostalim pa se delež izplača," je navedla.
Matej Tašner Vatovec iz Levice je ocenil, da je predlog "pomemben korak pri reševanju vprašanj, povezanih pri končevanju neslavne zgodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju". Kot koalicija so se zavezali njegovi ukinitvi, je spomnil. Soniboj Knežak pa je v imenu SD-ja opozoril, da bo treba nekatere rešitve v zakonu premisliti, jih dodatno utemeljiti in ustrezno nadgraditi.
V SDS-u po besedah Suzane Lep Šimenko dvomijo o dobronamernosti predlagatelja, predvsem glede transparentnosti preoblikovanja. Menijo, da je predlog lahko sporen z vidika skladnosti z ustavo, saj določa prisilno preoblikovanje in jemlje pravico odločanja skupščini Vzajemne ter tako posega v ustavno varovano prosto gospodarsko pobudo. Po njihovem mnenju od družbe po preoblikovanju ne bo ostalo praktično nič.
V NSi-ju so po besedah Jerneja Vrtovca ocenili, da gre pri predlogu za prestavljanje iz ene košare v drugo: "To bodo ljudje namesto pri plačevanju položnic občutili pri svoji plači." V obravnavi bodo imeli v NSi-ju pred očmi predvsem člane Vzajemne oz. zavarovance, da dobijo čim več, ter to, da Vzajemna obstane. Glede oblikovanja rešitev je napovedal, da bodo v nadaljnjem postopku vlagali dopolnila.
Dopolnitve zakona o višjem strokovnem izobraževanju
DZ je na seji s 76 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnitve zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki ga je predlagala vlada, in predvideva prenos višješolske prijave prek enotnega visokošolskega sistema za vpisovanje oz. spletnega portala eVŠ. Prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje bo tako še bližji uporabnikom.
Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde je temeljni cilj predloga zakona prenos prijave na spletni portal eVŠ. Kot je pojasnil, je vpisovanje v višje šole do zdaj potekalo zelo sporadično po posameznih srednješolskih centrih, ker so višje šole vezane na te centre, zato tudi ni bilo jasnega pregleda.
Z dopolnitvami zakona bo po njegovih navedbah poenotena prijava za vpis za celotno terciarno izobraževanje in bo prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje še bližji uporabnikom. Vpisovanje v višje šole bo preglednejše in jasnejše, veliko manj se bodo pojavljala kakšna odstopanja ali pa kršitve, kar se je včasih dogajalo z ročnimi vnosi. Hkrati pa bo sistem zaznaval tudi predavatelje v teh šolah, ali imajo ustrezno akreditacijo za opravljanje pedagoškega dela.
Podporo zakonu so napovedali tako koalicijski kot opozicijski poslanci. Zakon po mnenju poslanca SD-ja Damijana Zrima prinaša enoten elektronski postopek vpisa za vse študente na terciarni ravni izobraževanja in prispeva k nadaljnjemu razvoju višjih strokovnih šol. Poslanka Levice Tatjana Greif meni, da bo z vpisom prek eVŠ-ja, ki ga že uporablja visoko šolstvo, višje strokovno izobraževanje dobilo enoten prijavni postopek, ki hkrati znižuje administrativna bremena vseh deležnikov.
Poslanka Svobode Jožica Derganc je poudarila, da v stranki pozdravljajo vsakršno zmanjševanje administrativnih ovir in tako povečanje učinkovitosti pri javnih postopkih za študente.
Poslanec SDS-a Franci Kepa je izrazil pričakovanje, da bo ta delna digitalizacija višješolskega prostora zares zaživela oziroma da bodo predlagane spremembe olajšale določene postopke študentom in tako odpravile nepotrebno birokratizacijo.
V NSi-ju so po besedah poslanke Vide Čadonič Špelič prepričani, da so mladi, ki so navajeni vse storitve opravljati prek spleta, v digitalni dobi pravzaprav pričakovali tak zakon, ki je v današnji dobi nekaj samoumevnega, zato so napovedali podporo.
V dvojezične šole tudi otroci s posebnimi potrebami, ki ne živijo na narodnostno mešanem območju
DZ je sprejel novelo zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Po novem se bodo lahko v šole z italijanskim učnim jezikom oz. dvojezične šole, ki izvajajo prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, usmerili tudi otroci, ki prebivajo zunaj narodnostno mešanega območja.
Vladni predlog novele, ki jo je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, so poslanci danes potrdili s 77 glasovi za in nobenim proti.
>> Več: Preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo gre v nadaljnjo obravnavo
