c S

Končna verzija »Šutarjevega zakona«: širša policijska pooblastila, podaljšanje pripora in posegi v socialne transferje

20.11.2025 09:28 Državni zbor je v zgodnjih jutranjih urah 18. novembra 2025 sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), znan kot »Šutarjev zakon«, ki v slovenski pravni red vnaša precedenčne spremembe na področju policijskih pooblastil in socialne zakonodaje. Zakon, ki je bil sprejet z 59 glasovi za in 4 proti, je bil v zakonodajnem postopku »očiščen« nekaterih najbolj spornih določb, a zaradi uvedbe trajne veljavnosti ukrepov in posegov v kazenski postopek po mnenju stroke odpira resna ustavnopravna vprašanja. Za pravne praktike je ključno razumevanje novih institutov, ki segajo od samodejnega preverjanja registrskih tablic do vzporednih kazenskih in prekrškovnih postopkov.

Osrednja novost zakona je vzpostavitev mehanizmov za delovanje na t. i. »varnostno tveganih območjih«. Policija je pridobila pooblastilo, da ta območja določi sama, kar omogoča dolgotrajno uporabo naprednih tehničnih sredstev, vključno z droni in avtomatiziranim preverjanjem registrskih tablic.

Na področju posegov v zasebnost zakon dovoljuje vstop v stanovanje brez sodne odredbe, če je to neizogibno za zaseg strelnega orožja ali zavarovanje življenj, pri čemer mora policija poročilo oddati v 12 urah. Čeprav so bila v postopku črtana določila o uporabi nezakonito pridobljenih dokazov, strokovnjaki, med njimi dr. Anže Erbežnik, opozarjajo na ohlapnost kriterijev. Vstop je po njegovem mnenju mogoč na podlagi »subjektivne percepcije« policista in nedefinirane »verjetnosti«, kar odpira vrata zlorabam – teoretično bi lahko že sosedova prijava domnevnega strela (ki je npr. pok na TV) zadostovala za vstop.

Bistvene spremembe, ki so bile v javnosti manj izpostavljene, pa zadevajo kazenski postopek. Zakon pod določenimi pogoji podaljšuje najdaljši možni pripor po vložitvi obtožnice z dveh na tri leta, kar pomeni 50-odstotno podaljšanje brez predhodnih analiz vpliva na preobremenjenost priporov. Prav tako zakon ustvarja nevarnost kršitve načela ne bis in idem (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari), saj omogoča, da za isti dogodek (npr. tatvina ali poškodovanje tuje stvari) sočasno tečeta tako kazenski kot prekrškovni postopek, kar ruši načelo pravne varnosti.

Socialni del zakonodaje uvaja avtomatizem izplačevanja otroškega dodatka v naravi za starše otrok, ki ne obiskujejo šole, ter izplačevanje denarne socialne pomoči za starše, ki so pravnomočno kaznovani. Hkrati se omejuje dostop do brezplačne pravne pomoči (BPP) za povratnike pri nasilnih in premoženjskih prekrških. Medtem ko župani občin jugovzhodne Slovenije zakon pozdravljajo, so Varuh človekovih pravic, Romska skupnost in Evropska komisija izrazili zaskrbljenost zaradi možne diskriminacije in kolektivnega kaznovanja. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar in dr. Erbežnik opozarjata, da zakon uvaja logiko države, v kateri so vsi državljani potencialni osumljenci, sodna kontrola pa je zreducirana na naknadno potrjevanje.

Praktični vpliv

Odvetniki in zagovorniki morajo biti nemudoma pozorni na dvoje: pri strankah v priporu je treba preveriti nove roke trajanja pripora po obtožnici in vložiti ustrezne ugovore zoper podaljšanja, ki temeljijo zgolj na novi zakonski določbi brez vsebinskih razlogov. Pri obravnavi dejanj, ki imajo znake prekrška in kaznivega dejanja (zlasti premoženjski delikti), je nujno takojšnje uveljavljanje procesnih ugovorov zaradi tveganja dvojnega postopka (ne bis in idem). Centri za socialno delo morajo nemudoma prilagoditi informacijske sisteme za izvajanje plačil v naravi, saj zakon ne predvideva vacatio legis za prilagoditev sistemov.

Viri in reference

- Končno besedilo Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (EPA 2510-IX)

- Zanima.me, "Opozorilo Golobu - Ugledni pravnik našteje 5 razlogov, zakaj je 'Šutarjev zakon' še naprej nevaren"

- Svet24.si, "Šutarjev zakon pod drobnogledom Bruslja"