Kakšna je vsebina novega zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti?

Dodatki k pokojninam za umetniške dosežke se v Sloveniji podeljujejo že od leta 1974, ko je bil sprejet tudi Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Novi Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bi tako po 50 letih nadomestil starega in po zagotovilih predlagatelja prinaša več preglednosti oziroma bolj jasne pogoje za podeljevanje dodatkov.

Izjemne pokojnine je v letu 2024 po trenutno veljavnem zakonu prejemalo 83 ljudi, a so med njimi tudi vdovci in družinski člani prejemnikov priznanj za dosežke na področju umetnosti. Ti so po starem zakonu upravičeni do dedovanja dodatka, po novem zakonu pa ne bodo več. Imena 83 prejemnikov dodatka niso znana. Stari zakon namreč ne predvideva vodenja javne evidence, zato seznam prejemnikov doslej ni bil dostopen javnosti, z novim zakonom bi se to spremenilo, na spletni strani navaja ministrstvo za kulturo.

Z novim zakonom se med tem ne spreminja vir financiranja. Dodatki k pokojnini bi se še naprej izplačevali neposredno iz proračuna in ne iz pokojninske blagajne.

Kdo bi po novem zakonu lahko uveljavil pravico do dodatka?

Pravico do dodatka bi po novem zakonu kot doslej lahko uveljavili prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo. Prešernove nagrade se podeljujejo že vse od leta 1947, od leta 1992 se nagrada za dotedanji opus oziroma za življenjsko delo običajno podeli dvema umetnikoma, izjemi sta leti 2001 in 2004, ko je nagrado za življenjsko delo prejel le po en ustvarjalec.

>> Več: Kakšna je vsebina novega zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti?