Okoljski ministri EU-ja so zakonodajo o obnovi narave dokončno potrdili sredi junija.
Kot poudarjajo v Bruslju, je polno izvajanje zakonodaje ključnega pomena za zaustavitev nadaljnje izgube in obnovo biotske raznovrstnosti, doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, prilagajanje podnebnim spremembam, povečanje prehranske varnosti v EU-ju ter zagotavljanje zanesljive oskrbe z vodo.
Hkrati gre po njihovem za bistveni instrument za pomoč Evropski uniji in njenim državam članicam pri izpolnjevanju mednarodnih zavez glede biotske raznovrstnosti v okviru kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost.
Zakonodaja o obnovi narave sicer med drugim predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.
