Področje dolgotrajne oskrbe je bilo pri nas predolgo zanemarjeno, se strinjajo odločevalci, negovalci, strokovnjaki, predvsem pa to občutijo uporabniki in njihovi svojci. Novi sistem je šele prvi korak na poti k ureditvi celostne skrbi za ljudi, ki nekaterih osnovnih potreb za dostojno življenje ne zmorejo opravljati sami. Poglemo, kaj prinaša.
S 1. julijem se začenja plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo
S 1. julijem bodo državljani začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci naj bi plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Zaposleni, ki na primer prejema povprečno plačo (2430 evrov bruto), bo vsak mesec prispeval 24 evrov za dolgotrajno oskrbo, hkrati pa bo enak znesek v sklad vplačal tudi njegov delodajalec, skupaj bosta tako prispevala slabih 50 evrov na zaposlenega. Prejemniki minimalne plače (1277 evrov bruto) bodo v sklad vplačevali manj kot 25 evrov, saj bosta delodajalec in delavec prispevala vsak po 12 evrov. Upokojenci bodo na mesec vplačevali en odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki prejemajo povprečno neto pokojnino, ta je v začetku leta znašala 990 evrov, bodo tako za dolgotrajno oskrbo prispevali po 10 evrov na mesec.
Iz vplačanega zavarovanja bo posameznik lahko koristil eno od štirih temeljnih pravic, ki jih med seboj ne bo mogoče kombinirati: pravico do oskrbovalca družinskega člana (pravica velja že od januarja 2024), do dolgotrajne oskrbe na domu, do sofinancirane dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravico do denarnega prejemka.
