Vlada je proračuna pripravljala v času, ko končna ocena škode po avgustovski ujmi še ni bila znana. Zato je tretjino sredstev razdelila po posameznih resorjih, dve tretjini pa pustila v obliki rezerve na ministrstvu za finance. "Vladi se je to zdelo pomembno, kajti razpoložljiva finančna sredstva so dober temelj za hitrejši začetek postopkov za obnovo," je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.
V letu 2024 naj bi se v proračun steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so načrtovani v znesku 16,2 milijarde evrov. V predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov, je povedala. Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic avgustovskih poplav se proračunski primanjkljaj tako prihodnje leto povečuje na 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP-ja, v letu 2025 pa naj bi znašal 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP-ja. Od tega se v obeh letih za odpravljanje posledic poplav in pomoči načrtuje 1,6 milijarde evrov, glavnina v rezervi.
"Predlog sprememb proračuna za leto 2024 in predlog proračuna za leto 2025 sta kljub prilagoditvi razvojno naravnana, državljanom zagotavljata ohranjanje blaginje, državi zagotavljata razvoj," je dejala Jazbec. Dodala je, da je bila njuna priprava zahtevna, saj bo treba po štirih letih odsotnosti prihodnje leto spet upoštevati fiskalna pravila. Ob tem je zagotovila, da si Slovenija za sanacijo škode po poplavah, zmanjšanje poplavne ogroženosti in zmanjšanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče prizadeva izkoristiti tudi čim več evropskih sredstev.
Zagotovila je, da bo vlada še naprej vodila ekspanzivno fiskalno politiko, kar med drugim potrjujejo tudi načrtovana sredstva za naložbe, ki v prihodnjih dveh letih znašajo 1,8 milijarde evrov. Želja vlade sicer je, da se ne bi pogovarjali samo o tem, koliko denarja se zagotavlja za določen namen, pač pa kako učinkovito in za katere namene se denar porablja, je dejala. Kot eno od prednostnih področij je poudarila znanstveno-raziskovalno in inovacijsko dejavnost. "Sta ključni za razvoj slovenske družbe," je dejala in povedala, da bo v letu 2024 za to na voljo 537 milijonov evrov, v letu 2025 pa 678 milijonov evrov.
Fiskalni svet sicer opozarja, da tudi ostali izdatki, ki niso povezani s poplavami, naraščajo prehitro, je za Radio Slovenija poročala novinarka Zdenka Bakalar. S tem se ogroža vzdržnost javnih financ.
>> Več: DZ začenja sprejemanje proračunov za prihodnji dve leti
Pogovor z LEXI
