Predlog Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (EVA: 2026-3150-0004) ureja nacionalno izvajanje tako imenovanega evropskega Akta o podatkih (Data Act), uradno sprejetega kot Uredba (EU) 2023/2854. Slovenski izvedbeni zakon predvsem določa pristojne nacionalne organe za nadzor nad izvajanjem uredbe, opredeljuje nadzorne postopke, ureja reševanje sporov ter predpisuje sankcije in globe za kršitve obveznosti. Evropska uredba, ki se uporablja od 12. septembra 2025, pri čemer se nekatere posamezne obveznosti začnejo uporabljati postopno, prinaša temeljito prenovo na področju obvladovanja podatkovne ekonomije. Njen glavni cilj je razbiti monopole proizvajalcev opreme in tehnoloških velikanov, ki so si do sedaj pogosto prilaščali ekskluzivno pravico do uporabe podatkov, ustvarjenih z delovanjem naprav, od pametnih gospodinjskih aparatov do zapletenih industrijskih strojev.
Bistvo evropske uredbe in slovenskega izvedbenega zakona je demokratizacija dostopa do informacij, kar bo močno vplivalo na pogodbeno in konkurenčno pravo. Uredba omogoča potrošnikom in podjetjem, ki so lastniki ali najemniki pametnih naprav, stalen in neposreden dostop do podatkov, ki nastanejo ob njihovi uporabi. Uporabniki bodo imeli po novem pravico zahtevati, da proizvajalci te podatke posredujejo tretjim osebam, na primer neodvisnim serviserjem ali ponudnikom poprodajnih storitev. V praksi bo to pomenilo spodbujanje konkurenčnosti na poprodajnem trgu in preprečevanje zaklepanja kupcev k enemu proizvajalcu, ki je z monopolnim dostopom do diagnostičnih podatkov narekoval cene vzdrževanja in popravil.
Za gospodarske pravnike ta sprememba pomeni temeljito revizijo obstoječih nabavnih in licenčnih pogodb ter splošnih pogojev poslovanja. Zakonodaja namreč prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje glede souporabe podatkov, ki bi bili enostransko vsiljeni šibkejši stranki, zlasti v razmerjih med velikimi korporacijami ter mikro, malimi in srednjimi podjetji. Prav tako nova pravila uvajajo tehnične zahteve za interoperabilnost pri storitvah v oblaku. Končnim uporabnikom bo omogočen bistveno lažji in cenejši prehod med različnimi ponudniki oblačnih storitev, saj uredba predvideva postopno odpravo pristojbin za prehod med ponudniki storitev obdelave podatkov. Uredba sicer dopušča določene izjeme pri posredovanju informacij ob nevarnosti resne gospodarske škode, vendar bo dokazno breme ostalo na strani proizvajalca. Javna razprava se izteče 3. junija 2026.
Praktični vpliv
Ker je predlog zakona šele v fazi javne obravnave, slovenski izvedbeni predpis trenutno še nima neposrednih pravnih učinkov na naslovljence. Vendar se morajo pravne službe v podjetjih, ki proizvajajo ali ponujajo povezane naprave (IoT) ter oblačne storitve, nemudoma začeti pripravljati na zahtevno neposredno uporabo evropskega Akta o podatkih. Pravniki morajo identificirati vse obstoječe obremenjujoče pogodbene klavzule v splošnih pogojih, ki uporabnikom neupravičeno omejujejo prenos njihovih podatkov. Začeti morajo s pripravo novih modelov pogodb o upravljanju podatkov in pravočasno določiti jasna interna merila za varno zaščito strogo varovanih poslovnih skrivnosti v primerih obveznega deljenja podatkov s tretjimi osebami. Zainteresirani deležniki lahko predloge in komentarje glede vsebine sankcij ter pristojnosti nadzornih organov pošljejo na pristojno ministrstvo do 3. junija 2026.
Viri in reference
- Predlog Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo
- Javna obravnava osnutka zakona za implementacijo Akta o podatkih, https://www.gov.si/novice/2026-05-04-javna-obravnava-osnutka-zakona-za-implementacijo-akta-o-podatkih/
- Uredba (EU) 2023/2854 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive (EU) 2020/1828 (Akt o podatkih)
