Tožba, ki jo je konec marca 2026 vložila odvetniška družba Matoz, v medijih pa so jo povzeli v začetku septembra 2026, se nanaša na izjave, izrečene med 16. in 20. marcem 2026, v finišu kampanje pred državnozborskimi volitvami. Na soočenju na POP TV 16. marca 2026 je tedanji predsednik vlade Golob (Svoboda) tedanjega opozicijskega poslanca Janšo (SDS) obtožil, da ga zanima predvsem oblast, da Slovenijo dojema kot plen in da se je pripravljen povezovati z mednarodnim organiziranim kriminalom ter tujimi paraobveščevalnimi strukturami. Isto serijo obtožb je ponovil na družbenih omrežjih z oznako, da je za Janševo početje na voljo le beseda veleizdaja, ter s trditvami, da je Janša prodal domovino, prodal suverenost in Slovenijo prodal Izraelu. Janša v tožbi zahteva preklic, javno opravičilo, izbris spornih objav, objavo izreka sodbe na Facebooku in Instagramu v petnajstih dneh po pravnomočnosti ter povrnitev stroškov. Denarne odškodnine po doslej znanih navedbah ne zahteva. Enako je tožil nekdanjega ministra Luko Mesca (Levica) zaradi očitkov o korupciji in volilnem vmešavanju. Golob je v začetku julija 2026 prek odvetnika Stojana Zdolška predlagal zavrnitev tožbe. Izrečene izjave naj bi bile zgolj politična kritika in prispodoba, s katero je izrazil negativno vrednostno sodbo, da je Janša lastne interese postavil nad interese države. Dejansko podlago vidi v aferi Black Cube, poročilih Sove, obravnavi pred SNAV in izjavi predsednice republike, da tuje vmešavanje ni izključeno, čeprav ni omajalo legitimnosti volitev. 348. člen KZ-1 z naslovom Veleizdaja določa: »Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ogrozi obstoj Republike Slovenije ali tako poskuša spremeniti njeno ustavno ureditev ali strmoglaviti najvišje državne organe, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.«
Pravni težišči sta dve. Prvič, ali so besede veleizdaja, prodaja domovine in sodelovanje z organiziranim kriminalom trditve o dejstvih, ki jih je treba dokazati, ali vrednostne sodbe, za katere po praksi ESČP zadošča zadostna dejanska podlaga. Drugič, kako širok je v volilni kampanji manevrski prostor političnega govora, ko govorec političnemu nasprotniku očita najtežje kaznivo dejanje zoper državo. Lingens proti Avstriji in Castells proti Španiji določata, da so meje dopustne kritike pri politikih širše kot pri zasebnikih in da je za omejevanje političnega govora malo prostora. Feldek proti Slovaški je potrdil, da sme ostro politično oznako, tudi če nosi težko zgodovinsko breme, ščititi 10. člen EKČP, če je vrednostna sodba oprta na javnosti znana dejstva. Nasprotni pol so zadeve, v katerih je ESČP dopustilo sankcijo, ker je govorec kot dejstvo očital kaznivo dejanje brez zadostne podlage. Slovenska sodišča to razlikovanje uporabljajo. Višje sodišče v Ljubljani v zadevi II Cp 577/2019 poudarja, da je negativna vrednostna sodba nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih ali če se sprevrže v osebno sramotenje.
Slovaški primer Naď–Blaha
Ľuboš Blaha, tedaj poslanec Smer-SD, je obrambnega ministra Jaroslava Naďa večkrat označil za »vlastizradcu« – veleizdajalca, pa tudi za »ameriškega agenta« in »vojnega hujskača«. Izjave so bile povezane predvsem s slovaško obrambno pogodbo z ZDA iz februarja 2022.
Naď je marca 2022 vložil civilno tožbo zaradi varstva osebnosti. Zahteval je odstranitev objav, javno opravičilo in 100.000 evrov odškodnine, saj »vlastizrada« ni običajna žaljivka, ampak oznaka enega najhujših kaznivih dejanj.
Blaha pa se je branil skoraj enako, kot se zdaj Golob: izraz naj bi bil politična hiperbola oziroma metafora, ki označuje podrejanje nacionalnih interesov interesom druge države, ne pa dobesedna kazenska ovadba.
Mestský súd Bratislava IV je 4. oktobra 2024 Naďovo tožbo zavrnil. Sodišče je dalo prednost svobodi političnega izražanja in poudarilo politični kontekst: Blaha je kot opozicijski politik kritiziral ministra zaradi njegovega ravnanja pri pomembnem zunanjepolitičnem in obrambnem vprašanju. Navedeni javno dostopni viri poročajo o napovedani pritožbi; pravnomočnega izida iz njih ni mogoče ugotoviti.
Poljski primer Kaczyński–Sikorski
Jarosław Kaczyński, predsednik PiS in tedaj eden najvplivnejših poljskih politikov, je leta 2016 nekdanjemu zunanjemu ministru Radosławu Sikorskemu očital ravnanje po letalski nesreči pri Smolensku. V intervjuju je dejal, da je bilo Sikorskemu mogoče očitati »zdradę dyplomatyczną« – »diplomatsko izdajo«, in se pri tem izrecno skliceval na »zelo resno določbo kazenskega zakonika«. Očitek je bil povezan z domnevnim umikom diplomatske note glede kraja nesreče in z domnevnim podrejanjem poljskih interesov Rusiji. Sikorski je vložil civilno tožbo zaradi posega v čast in dobro ime.
Prva stopnja, 2018: Sikorski je izgubil. Sodišče je poudarilo njegov položaj javne osebe in široke meje politične kritike ter ocenilo, da je treba izjavo razumeti v kontekstu razprave o ravnanju nekdanjega zunanjega ministra. Pritožbena stopnja, 8. julij 2020: odločitev je bila obrnjena. Varšavsko pritožbeno sodišče je pravnomočno ugotovilo, da je Kaczyński posegel v osebnostne pravice Sikorskega in mu naložilo objavo opravičila. Bistveno je bilo, da je Kaczyński očitek izdaje povezal s konkretnim dejanskim ravnanjem in celo s kazenskopravno normo; ni šlo zgolj za nedoločeno politično psovko.
Kaczyński opravičila dolgo ni objavil. Zaradi nadomestne izvršitve je pozneje nastal spor o stroških objave, ocenjenih na več kot 700.000 PLN. Leta 2023 se je spor praktično končal tako, da je Kaczyński na Sikorskijev predlog nakazal 50.000 PLN ukrajinskim oboroženim silam, Sikorski pa je od nadaljnjega izvrševanja zahtevka odstopil.
Primerjava primerov iz tujine
Po merilih ESČP je zato Naď–Blaha bližji. V obeh primerih en politik drugega politika označi za izdajalca zaradi zunanjepolitične in varnostne usmeritve, toženec se sklicuje na politični pomen besede, tožnik zahteva preklic in opravičilo, kontekst pa je ostra javna razprava o suverenosti. Kaczyński–Sikorski uspe le tam, kjer sodišče izjavo prekvalificira v dokazljivo neresnično dejstvo o konkretnem aktu. Golobove izjave so mešanica. Oznaki, da Janša ni dober človek in da mu je država plen, sta klasični vrednostni sodbi iz volilnega soočenja. Besede veleizdaja, prodaja suverenosti in povezovanje z organiziranim kriminalom pa lahko sodišče bere bodisi kot hiperbolo bodisi kot očitek kaznivega dejanja. Dejanska podlaga ni prazna: Sova je marca 2026 sekretariat SNAV seznanila z materialnimi dokazi obiska predstavnikov Black Cube na sedežu SDS 11. decembra 2025. Obenem ni pravnomočne ugotovitve, da bi Janša storil veleizdajo po 348. členu KZ-1, sam pa vztraja, da operacije ni naročil. To je točka, na kateri se slovaška in poljska linija razhajata.
Slovenska sodna praksa uporablja razlikovanje med dokazljivimi dejstvi in vrednostnimi sodbami. Politiki morajo glede svojega javnega delovanja prenesti širše meje kritike, politični govor v volilni kampanji pa uživa posebno močno varstvo. To varstvo vendarle ni absolutno, zlasti pri konkretnih in zavestno neresničnih očitkih o kaznivem ravnanju. Ob tem slovenska sodišča niso pripravljena ščititi govorca, ki kaznivo dejanje očita kot golo dejstvo brez podlage. Na podlagi doslej javno znanih navedb je mogoče pričakovati ločeno presojo posameznih izjav. Popolna zavrnitev bi bila skladna s slovaškim prvostopenjskim izidom in z linijo Lingens–Feldek, če sodišče celotno serijo navedb razume kot Golobovo politično pretiravanje ob domnevnem tujem vmešavanju. Možen je diferenciran izid: vrednostne sodbe ostanejo, najbolj kazenskopravno nabite navedbe pa lahko padejo, razen če sodišče Golobovo trditev, da je Janša storil veleizdajo, oceni za zgolj ostro oznako konkurentovega škodljivega političnega delovanja.
Viri in reference
- https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-tozi-goloba-katere-izjave-so-ga-prizadele-in-kaj-mu-odgovarja-prvak-svobode/
- https://www.rtvslo.si/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-treh-predstavnikov-black-cuba-na-sedezu-sds-a/776974
- https://spravy.stvr.sk/2022/03/nad-podal-zalobu-na-poslanca-blahu-ziada-aj-vysoku-nemajetkovu-ujmu
- https://dennikn.sk/4231875/exminister-nad-nevysudil-od-europoslanca-blahu-ospravedlnenie-sudu-sa-nezdalo-osocenie-z-vlastizrady-cez-ciaru/
- https://tvn24.pl/polska/jaroslaw-kaczynski-musi-przeprosic-radoslawa-sikorskiego-chodzi-o-slowa-o-zdradzie-dyplomatycznej-st4632271
- https://www.pap.pl/aktualnosci/news%2C1529138%2Cradoslaw-sikorski-przyjmuje-przeprosiny-jaroslawa-kaczynskiego-w-formie
Pogovor z LEXI
