Osrednja novost predloga je natančna definicija gospodarske javne službe in uvedba zakonske formule za izračun nadomestila za njeno izvajanje. Gospodarska javna služba po novem vključuje izvajanje servisa novic za medije in naročnike (za kar se plačuje naročnina), prosto dostopne povzetke novic za širšo javnost ter vsebine za narodne in etnične manjšine. Bistveni premik je v metodologiji financiranja: STA bo upravičena do proračunskega nadomestila, če prihodki od naročnin ne bodo pokrili stroškov javne službe. Višina nadomestila se bo izračunala po formuli »finančni neto učinek = A (upravičeni stroški) – B (prihodki od naročnin) + C (primeren dobiček)«, kar neposredno sledi Sklepu Komisije 2012/21/EU. S tem se financiranje sistemsko umešča v okvir dovoljenih državnih pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena.
Na področju korporativnega upravljanja predlog zaostruje pogoje za imenovanje članov organov nadzora in vodenja z namenom depolitizacije. Nadzorni svet bo sestavljalo pet članov (štirje imenovani s strani Državnega zbora na predlog vlade, eden s strani delavcev), ki bodo morali izpolnjevati stroge strokovne pogoje in nezdružljivost s funkcijami v političnih strankah ali izvršilni oblasti. Direktorja bo po novem imenoval nadzorni svet na podlagi javnega razpisa, in ne več Vlada RS, kar krepi avtonomijo agencije. Pomembno varovalko predstavlja tudi postopek imenovanja odgovornega urednika: direktor ga imenuje po pridobitvi mnenja uredništva. Če je mnenje večine članov uredništva negativno, direktor kandidata ne sme imenovati samostojno, temveč mora predlog predložiti nadzornemu svetu, pri čemer uredništvo pridobi pravico predlagati svojega protikandidata.
Predlog zakona prav tako uvaja strogo ločevanje računovodskih izkazov med gospodarsko javno službo in tržnimi dejavnostmi (npr. oglaševanje, komercialni projekti). Prepovedano bo prelivanje sredstev javne službe za financiranje tržnih dejavnosti. Ustanovitelj (Republika Slovenija) pa se s predlogom zavezuje ne le k financiranju, temveč tudi k zagotavljanju pogojev za kadrovski in tehnološki razvoj agencije.
Praktični vpliv
S sprejetjem zakona bodo prenehali veljati dosedanji pogodbeni mehanizmi z UKOM-om; novo pogodbo o financiranju bo v imenu ustanovitelja sklepalo Ministrstvo za kulturo. Za upravo STA to pomeni obveznost priprave in revizije novih pravil za ločeno evidentiranje stroškov ter kriterijev za razporejanje splošnih stroškov, saj bo to pogoj za zakonitost prejemanja državne pomoči. Obstoječi mandati direktorja in članov nadzornega sveta se bodo iztekli v skladu s prvotnim imenovanjem, medtem ko bo morala STA uskladiti svoj akt o ustanovitvi v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Za naročnike storitev (medije) zakon ohranja naročniški model za celoten servis, medtem ko širši javnosti zagotavlja brezplačen dostop le do povzetkov in manjšinskih vsebin.
Viri in reference
- Predlog Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen-1), EVA 2024-3340-0039
- Sklep Komisije 2012/21/EU o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije
