Predlog povezuje doslej razdrobljene naloge organov pri obravnavi migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito. Po vladnem pojasnilu zajema tudi sprejemne pogoje, varstvo ranljivih oseb, omejevanje gibanja in alternative pridržanju, integracijo oseb s priznano zaščito ter odzivanje na krizne razmere. Njegov pomen je predvsem izvedbeni: določa, kako bodo slovenski organi uporabljali skupna evropska pravila, katerih pomemben del je določen z neposredno uporabljivimi uredbami.
Od krize leta 2015 do skupnega sistema
Ozadje pakta so pomanjkljivosti, ki jih je razkrila begunska kriza v letih 2015–2016: neenakomerna obremenitev držav, različni azilni in sprejemni standardi ter neučinkovito določanje odgovornosti za obravnavo prošenj. Reforma zato združuje strožji nadzor prihodov z enotnejšimi postopki in trajnejšo solidarnostjo med članicami. Svet EU je sveženj dokončno sprejel 14. maja 2024.
Pretežni del novega okvira se uporablja od 12. junija 2026. Ta datum velja tudi za splošni začetek uporabe Uredbe (EU) 2024/1351 o upravljanju azila in migracij: prvotno navedeni 1. julij 2026 je bil z uradnim popravkom nadomeščen z 12. junijem 2026. Slovenski predlog torej prihaja po evropskih izvedbenih rokih; njegovo sprejetje ne določa začetka uporabe neposredno uporabljivih evropskih pravil.
Preverjanje ni odločanje o azilu
Obvezno preverjanje oziroma screening ni namenjeno vsem državljanom tretjih držav, ki zakonito prečkajo mejo. Zajema določene osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop, tudi po izkrcanju ob reševanju na morju, ter osebe, odkrite v notranjosti, ki so se predhodnemu preverjanju izognile. Vključuje ugotavljanje identitete, varnostne poizvedbe, začetno zdravstveno oceno in prepoznavanje ranljivosti. Na zunanji meji lahko traja največ sedem dni, v notranjosti pa tri dni.
Rezultat preverjanja je napotitev v ustrezni azilni ali vračalni postopek, ne odločitev, ali posameznik potrebuje zaščito. Ves čas morajo biti zagotovljeni dostop do mednarodne zaščite, spoštovanje prepovedi vračanja v nevarnost ter posebna skrb za otroke. Evropska ureditev zahteva tudi neodvisno spremljanje spoštovanja temeljnih pravic.
Postopki na meji in razširjeni Eurodac
Obvezni azilni postopek na meji je predviden za določene kategorije prosilcev, med drugim ob varnostnem tveganju, zavajanju organov in praviloma pri državljanstvih z največ 20-odstotno stopnjo priznavanja mednarodne zaščite v EU. Nizka statistična stopnja priznanja sama po sebi ne pomeni avtomatične zavrnitve posamezne prošnje. Postopek praviloma traja največ 12 tednov, vključno s pritožbenim delom; zavrnitvi lahko sledi ločen postopek vračanja na meji, prav tako do 12 tednov. Za mladoletnike brez spremstva in druge ranljive osebe veljajo posebna jamstva in izjeme.
Eurodac medtem postaja širši informacijski sistem za upravljanje azila in migracij. Poleg prstnih odtisov vključuje podobe obraza in dodatne identifikacijske podatke, zajem biometričnih podatkov pa se razširja na otroke od šestega leta starosti. Namen je zanesljivejše ugotavljanje identitete, zaznavanje nadaljnjih nedovoljenih premikov med državami in podpora vračanju. Takšna širitev hkrati povečuje pomen zakonitega dostopa, namenske uporabe podatkov in varstva otrok.
Solidarnost je obvezna, oblika prispevka prilagodljiva
Pakt uvaja stalni solidarnostni mehanizem za pomoč državam pod migracijskim pritiskom. Prispevki lahko vključujejo premestitve prosilcev, finančno pomoč ali druge podporne ukrepe. Obvezne solidarnosti zato ni mogoče enačiti z enotno obveznostjo sprejema določenega števila oseb. Splošni okvir predvideva najmanj 30.000 premestitev in 600 milijonov evrov kot referenčni letni velikosti na ravni EU. Za prvi, skrajšani izvedbeni cikel leta 2026 pa sklep Sveta določa 21.000 premestitev in 420 milijonov evrov. Teh številk ni dopustno predstavljati kot slovensko obveznost.
Reforma se izvaja ob zmanjševanju števila prošenj. Po EUAA so države EU ter Norveška in Švica v prvem polletju 2026 prejele približno 332.000 prošenj za mednarodno zaščito, 17 odstotkov manj kot leto prej. Največ so jih vložili Afganistanci, Venezuelci in Bangladešani. Konec junija je na prvostopenjsko odločitev še čakalo približno 770.000 zadev. Upad novih prošenj zato še ne pomeni odprave obremenitev azilnih sistemov.
Viri in reference
- Vlada RS: 17. redna seja, 22. oktober 2026, https://www.gov.si/novice/2026-10-22-17-redna-seja-vlade-republike-slovenije/
- Uradni popravek Uredbe (EU) 2024/1351, UL EU L, 2025/90929, 25. november 2025, zlasti 10. točka (85. člen)
- Uredba (EU) 2024/1356 o preverjanju, zlasti 8. člen
- Uredba (EU) 2024/1348 o skupnem postopku za mednarodno zaščito, zlasti 45.–53. člen
- Uredba (EU) 2024/1349 o postopku vračanja na meji, zlasti 4. člen
- Uredba (EU) 2024/1358 o sistemu Eurodac, zlasti 14. in 15. člen
- Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2025/2642 o letnem solidarnostnem naboru za leto 2026, 1. člen
- EUAA: migracijski in azilni trendi v prvem polletju 2026, 10. september 2026, https://www.euaa.europa.eu/news-events/eu-asylum-applications-continued-decline-first-half-2026
- FRA: temeljne pravice na mejah, 22. oktober 2026, https://fra.europa.eu/en/news/2026/migration-bulletin-fundamental-rights-under-pressure-eu-borders
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
