DZ je z vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrom začel s prvo redno sejo po počitnicah. Še pred poslanskimi vprašanji se je DZ seznanil z odstopoma dveh poslancev. Poslanca Svobode Dejan Zavec in Martin Marzidovšek sta namreč v četrtek sporočila, da zapuščata poslansko funkcijo. Zavec odhaja iz zdravstvenih razlogov, Marzidovšek pa zaradi novega kariernega izziva, sta pojasnila.
Anja Bah Žibert iz poslanske skupine SDS-a je premierju Golobu zastavila vprašanje glede vse bolj množičnih nezakonitih prehodih južne meje. Letos je bilo na meji namreč obravnavanih več kot 40.000 nedovoljenih prehodov meje, v enakem obdobju lani 13.000. Samo med 1. in 12. septembrom je policija zaznala okoli 4000 nezakonitih prehodov. Po besedah Bah Žibert naj bi v Rigoncah, v občini Brežice, zaradi številnih ljudi, ki prečkajo te kraje, domačini terjali ukrepanje.
Golob je odgovoril, da gre pri nezakonitih migracijah za vprašanje, za katero rešitev lahko ponudi le celoten EU, ki se s problematiko aktivno ukvarja že pol leta. "EU ima jasno strategijo, ki pravi, da se moramo z vprašanjem spopadati v izvornih državah," je poudaril Golob in dodal, da bodo migrantski procesi dotlej tekli, kot so vso zgodovino. "Vidim, da je to na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi." Na očitke, da je povečano število prehodov meje posledica odstranjevanja panelne ograje, je Golob odvrnil, da je kar 24.000 prebežnikov mejo prestopilo v Rigoncah, in sicer po cesti, kjer ograje nikoli ni bilo. Dodal je, da prebežniki pospešeno vstopajo v države Zahodnega Balkana, pritisk na meje pa bo tudi zaradi naravnih nesreč še večji. Problem je po Golobovih besedah treba reševati skupaj z drugimi državami. Prvi ukrep so mešane patrulje ne le na mejah, ampak tudi po državah, vključno z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Severno Makedonijo. Pojasnil je, da je policija dodatno okrepila nadzor in ga bo tudi na Hrvaški strani. "Iz tega delati notranjepolitični problem, je populizem," je poslanki odvrnil Golob.
Obnova in razvoj po poplavah bosta trajala bistveno več kot eno leto
Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec je zahteval pojasnilo glede načrtovanih sprememb pri upravljanju vodotokov, pa tudi morebitnega dviga povprečnine, da bodo občine lažje odpravljale posledice poplav. Zanimalo ga je tudi, v katero smer gre razmislek o tipski gradnji hiš za prebivalce, ki so ostali brez vsega.
Golob je Vrtovčev očitek, da se "obdavčuje ljudi", še preden bi imeli dokončno oceno škode po avgustovskih poplavah, zavrnil, saj naj bi sanacija skupaj z obnovo in vzpostavitvijo razmer za nadaljnji razvoj terjala okoli 6,7 milijard evrov, ni pa ta številka neposredna ocena nastale škode. Dejal je, da se v naslednjih tednih pričakuje za več kot 640 milijonov evrov neposrednih izplačil iz proračuna, ki bodo namenjena ljudem, gospodarstvu in občinam. "Nikoli doslej ni bilo izplačano ne tako veliko, ne tako hitro. Ne dajemo obljub, dajemo denar," je dejal Golob. Dodal je, da gospodarstvo za škodo doslej še nikoli ni bilo deležno predplačil, prav tako doslej še nikoli niso bile predplačil v višini 40 odstotkov deležne občine. "Dvig povprečnin bi bil krivičen, niso bile vse občine enako prizadete in enak odstotkovni dvig povprečnine za prizadeto majhno občino ali za veliko mestno občino ne da istega učinka. Ne bomo vse povprek metali denarja, ampak ga bomo dali tistim, ki ga potrebujejo." "Obnova in razvoj po poplavah bosta trajala bistveno več kot leto dni, najmanj pet let, a najverjetneje še dlje, " je dejal Golob.
Medtem so posamezniki preko Karitasa in Rdečega križa prejeli sredstva na svoje račune za najnujnejše potrebščine. Do konca meseca bodo prejeli še izredne solidarnostne pomoči, čeprav vse vloge še niso bile obravnavane, ker so roki še odprti, je pojasnil Golob. Omenil je tudi vzpostavitev tehničnih pisarn na poplavljenih območjih, ki bodo med drugim izvajale individualno pomoč ljudem, ki so utrpeli za več kot 30.000 evrov škode. Nekateri bodo potrebovali reprogramiranje ali odpise kreditov, drugi denarno pomoč in tretji nove domove. Pri čemer je poudaril, da nadomestne gradnje zahtevajo svoj čas in prej kot v letu dni kljub spremembam zakonodaje ne bodo mogle zaživeti. Ljudje bodo medtem čez zimo potrebovali nadomestno bivanje, v primeru stiske se po Golobovih besedah lahko obrnejo na vlado oziroma kontaktirajo klicni center na telefonski številki 114. Spomnil je, da so na voljo tudi brezplačna bivanja v stanovanjih stanovanjskega sklada.
Golob o sodniških plačah: Dogovor o plačah v javnem sektorju bo za vse naenkrat
Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je premierju zastavil vprašanje v zvezi z izjavami sodnikov glede sodniških plač. Ustavno sodišče je namreč junija presodilo, da je več členov zakona o plačah v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih in da so plače sodnikov prenizke. Zakonodajalec pa mora neustavnost odpraviti do konca leta. Hoivik je tako Goloba vprašal, ali namerava vlada odpraviti neskladje z ustavo in ali bo k solidarnosti zaradi poplav pozval tudi zaposlene v sodstvu na način, kot se poziva ostale zaposlene v javni upravi.
Golob je odgovoril, da bo vlada storila vse, da bo odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah izpolnjena. Spomnil je, da pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij potekajo in se niso ustavila. "Znotraj teh pogajanj se bodo našle rešitve za celotni javni sektor, vključno s sodstvom." Parcialno nagrajevanje določenih skupin v javnem sektorju, kot so ga izvajale prejšnje vlade je prineslo nagrajevanje tistih, ki so bili politiki pri srcu. "Žal pravna država ni bila pri srcu nobeni od prejšnjih vlad," je dejal Golob. Med leti 2015 in 2023 so plače v javnem sektorju po njegovih navedbah zrasle za 12 odstotkov, v enakem obdobju pa so se plače sodnikom realno znižale za pet odstotkov, tožilcem pa za 11 odstotkov.
>> Več: Golob: Obnova in razvoj po poplavah bosta trajala bistveno več kot eno leto
