Za novo zakonodajo je na plenarnem zasedanju glasovalo 464 poslank in poslancev, 92 jih je bilo proti, 65 vzdržanih.
Akt o svobodi medijev med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Novinarje in novinarke pa naj bi akt zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov.
Nova zakonodaja vzpostavlja pravni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU-ja. Državljanom Unije naj bi zagotavljala pravico do dostopa do pluralnih informacij.
Ureja tudi odnos med velikimi spletnimi platformami in mediji ter vzpostavlja Evropski odbor za medijske storitve.
Soavtorica zakonodaje je tudi evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva, ki je kot poročevalka v imenu politične skupine Renew Europe sodelovala pri oblikovanju končnega besedila akta.
Akt je v izjavi za medije označila za "zelo dobro, ambiciozno besedilo za zaščito svobode medijev". Poudarila je, da bo "vsako vmešavanje države prepovedano. Vsako vmešavanje lastnikov v uredniške odločitve urednikov in novinarjev bo prepovedano. Vsi konflikti interesov bodo morali biti javno razkriti. Uvajamo popolno transparentnost lastništva, prejemkov medijev iz oglaševanja državnih podjetij in organov, ob tem pa uvajamo še pravila, da morajo procesi oglaševanja slediti objektivnim in javno razritim merilom".
Po njenih besedah naj se "akta o svobodi medijev bojijo le tisti, ki to svobodo spodkopavajo, ki si podrejajo ali želijo podrediti medije, ki želijo prek svojih propagandnih mašinerij manipulirati z javnostjo".
>> Več: Evropski parlament z veliko večino podprl akt o svobodi medijev
